sreda, 04. februar 2009

Μπίρα

Η λέξη μπίρα προέρχεται πιθανότατα από την ιταλική λέξη birra

Ce isal? Un scherç dal 04. di Fevrâr?

No, o vin cjacarât de peraule semitiche BJT che si pronuncie bajit, bet, bejt evi. (viôt il post prime), e cheste peraule si cjate ancje in scuasit dutis lis lenghis dal mont, dapardut dulà che a doprin la peraule greche ALFABET, i slovens a doprin la variant moderne ABECEDA ancje se l'alfabet sloven al tache a-b-c-č-d .
Alore o vin a ce fâ cul alfabet grêc, bielis lis letaris grechis nomo?

Η (i) = la , l’articul feminin tal grêc classic si pronuncie tant che [he:], la vocâl e diven dal A lunc, chel istès â lunc si cjate te posizion finâl latine o taliane : ros-a, o tal cjargnel: cjas-a inaltrò in Friûl o vin la –e alore tant che te storie de lenghe greche .

λέξη , f (léksi) = peraule , viôt lis peraulis de stesse lidrîs: lessic, lessicolic

μπίρα (bíra) = interessant al è che si doprin doi segns μπ pal sun [b]. Tal grêc classic a vevin la letare “beta” Β β ϐ (viôt alfa-bet-), tal grêc modern si pronuncie la beta tant che [v] e cussì a àn costruît une gnove letare μπ pal sun [b].
Storichementri il non grêc “beta” al diven a diret dal semitic, dal fenici beth = cjase o l'ebreic, arab BJT viôt il gno post prime

προέρχεται (proérchetai) = al diven

πιθανότατα (pithanótata) = vadì, probabilmentri

από (apó) = di

une peraulute une vore cognossude, p.e. apuestul dal grêc apostolos, dal verp apostellein : apo-, apo- 'di, vie' + stellein 'mandâ, inviâ´

την (tin) = articul tal acusatîf, la –n pal acusatîf e diven dal –m, viôt tal latin l'acusatîf -m p.e. “videt rosa-m”

ιταλική (italikí) = taliane

λέξη = viôt di sore

Alore par furlan:
La peraule μπίρα e diven de peraule taliane birra
παρακαλώ μια μπύρα! (parakaló mia bíra)
(= Une bire par plasê! )


Μπίρα
Η λέξη μπίρα προέρχεται πιθανότατα από την ιταλική λέξη birra
Kaj to zdaj?

Pisal sem o semitski besedi BJT, ki se izgovarja glede na jezik bajit, bet, bejt itd. (glej nazaj), to besedico pa najdemo skrito v svetovno znani besedi ALFABET, čeprav v slovenščini rabijo prej ABECEDA, kar spet ni čisto prav, saj se naša abeceda začne z a-b-c-č-d, torej abecečeda.
Torej se lotimo grških črk:

Η (i) = ta, določni člen ženskega spola, v klasični grščini se je izgovarjal kot [he:], samoglasnik dolgi e pride iz dolgega a-ja (gre za narečno varianto), ta A pa je enak obrazilu za ženski spol –A kot v slovenščini žen-A, deklic-A itd.

λέξη , f (léksi) = beseda, to poznamo, recimo: leksi-kon itd.

μπίρα (bíra) = to je zanimiv primer, ki kaže, da Grki glas B označujejo z dvema črkama μ (m) in π (p)
Stari Grki so ta glas označevali z črko “beta” Β β ϐ (tudi v besedi alfa-bet-), ker se je pa ta glas skozi čas v grščini razvil v glas [v], zato ga najdemo tako v cirilici, so morali iznajti novi znak, to je pa: μπ [b].
Zgodovinsko ime črke “beta” pride neposredno iz semitskega jezika, feničansko »beth« = dom, hiša, ali arabsko, hebrejsko BJT

προέρχεται (proérchetai) = izhaja iz

πιθανότατα (pithanótata) = verjetno

από (apó) = iz, od
znana besedica, npr. apostol iz grške apostolos, od glagola apostellein : apo-, apo- 'od' + stellein 'poslati´

την (tin) = člen v tožilniku, –n za tožilnik pride iz –m, ki ga ima še latinščina -m npr. “videt rosa-m”

ιταλική (italikí) = italijanski

λέξη = glej zgoraj

po slovensko:
Beseda μπίρα izhaja iz italijanske besede birra .

παρακαλώ μια μπύρα! (parakaló mia bíra)
(= pivo prosim! )

2 komentarja:

Kata pravi ...

nagyon ügyes vagy! büszke vagyok Rád!

Brâf Furlan pravi ...

O ai capît pôc, ma a tornâ a leiti al è un plasê!