Il tolar di Jáchymov / Jahimovski tolar

in chescj dîs in Slovenie a fiestezin l'inovâl de indipendence, 17 agns indaûr e vignì declarade la indipendence, scuasit adun cu la Cravuazie, e fo une specie di disfide cui rivarà adore a fâlu prin e il prin al jere la Slovenie. Il slogan di chel timp dapardut e in ogni moment al jere “Slovenija moja dežela” o par furlan: »La Slovenie il gno paîs«. Chê frase e jere la frase plui cognossude ancje intes altris tieris jugoslavis forsit la uniche frase inte lenghe slovene che e vignive doprade ancje di là dal flum di confin »Kolpa« (par cravuat »Kupa« cun sloven »ol: serp-cravuat »u« )« anzit ancje intes casarmis des vieris fuarcis armadis – o jeri dentri dome pôc prin dal 1989-1990. Une frase simboliche tant che la frase di sûr dai albanês dal Cossôf di chel timp »Kosovo Republika«. La frase simboliche pai moviments di indipendence di ducj i paîs de ex-jugoslavie, ancje se la indipendence le vevin domandât al inizi dome la Slovenie e il Cossôf, vuê ducj a son dibessôi, ducj a àn la lôr »dežela«.

7. 7. 1991 – declarazion di Brioni – negoziazions cu la Union europeane cul risultât di spietâ ancjemò 3 mês cun la indipendence uficiâl (moratori)

8. 10. 1991 – e nâs la monede slovene il „tolar“, o par furlan »talar«.
Il non »Tolar« al diven tant che il amerecan “dollar” dal todesc «Thaler« une abreviazion dal non todesc “Joachimsthaler” de citât in Cechie “Joachimsthal« o in lenghe ceche ”Jáchymov«, tal 16 secul citât dal argjint.
Interessant al è chest: la peraule todescje »Thal« e vûl dî voltât par sloven ancje »dol« (par furlan »cjanâl, val« viôt la peraule furlane di divignince slovene: »dolaç« o il toponim »Doline (Grimac)«.
Cussì »Thaler« si scugnarès voltâ par sloven tant che »dol-ar« e pardabon propit il non »dolar« al esist in Slovenie tant che non di famee vonde slargjât ancje ca di nô a Bled, p.e. il composidôr
Janez Krstnik Dolar 1620-1673 (Ioannes Baptista Dollar, Tollar, Tholarius).
La monede todescje »Thaler« le varessin di clamâ in Slovenie »dolar«, ma cussì le clamin za in Americhe, alore i merecans a pain cul dolar sloven!

todesc Taler, Thaler
cec Tolar,
belorus: Талер, Таляр
ongjarês Tallér

25. 10. 1991 – l´ultin militâr de armade jugoslave al lasse il paîs

15. 1. 1992 – i paîs de Union europeane a ricognossin la Slovenie

7. 4. 1992 – I Stâts Unîts a ricognossin la Slovenie

29. 3. 2004 – Slovenija e jentre te aleance Nato

1. 5. 2004 – Slovenija e jentre te UE

2020 - ....???



V teh dneh so se spomnili obletnice slovenske samostojnosti, 17 let, kadar je bila proglašena samostojnost nekako vzporedno za malo pred Hrvaško. Slogan tistega časa je bil na vsakem koraku “Slovenija moja dežela”, »dežela« verjetno najbolj znana slovenska beseda južno od Kolpe. Slišal sem jo celo pred kratkim, ko mi je moj bivši bosanski sodelavec, ki je že 15 let v Avstriji, demonstriral svoje znanje slovenščine. Kot takratna albanska različica »Kosovo Republika« je takrat pomenila prej avtonomnost in demokracijo, ker z dejansko samostojnost takrat do leta 1990 še ni vsak računal, potem so se pa stvari odvile samo v nekaj mesecih.

7. 7. 1991 – Brionski moratorij

8. 10. 1991 – s prenehanjem moratorija se samostojnost udejanji z uvedbo slovenskega tolarja

Zanimivo je ime »Tolar«, ki kot ameriško “dollar” pride od nemške denarne enote «Thaler«, ki je kratica za “Joachimsthaler”, od češkega mesta Jáchymov, ki se je v nemščini imenovalo “Joachimsthal«, v 16 stoletju so tam našli srebro.
Zanimivo pa še tudi to: nemški »Thal« je slovensko »dol«, potemtakem bi morali imenovati slovenski denar »dolar« namesto »tolar«.

nemško Taler, Thaler
češko Tolar,
belorusko: Талер, Таляр
madžarsko Tallér

25. 10. 1991 – JLA nas zapušča
15. 1. 1992 – Unija prizna Slovenijo
7. 4. 1992 – ZDA priznajo Slovenijo
29. 3. 2004 – članica Nato
1. 5. 2004 – članica EU
2020 - ....???

Dizionari furlan-sloven / Furlansko slovenski slovar

Tal inizi de stagjon sute „dal calôr tant acanât”, „sot la cjandele di un soreli ardint” e ancjemò „Al è cjalt, cjaldon di fâ pôre.” Nuie pôre no vuei pierdi il timp cul timp, dome chestis frasis si cjatin tal dizionari furlan sloven che lu met a disposizion.
Miôr a voltis dâsi un moment di polse (lu à za dit il furlanist), però a voltis mi pâr cuant che cualchidun al à masse impegns, nol rive simpri adore a fâ une polse, e pensâ parsore..e par scjampâ di chest bibieç o met semplicementri di bande cualchi impegn,
un di chescj dai plui grancj al è il gno dizionari furlan sloven, za masse lunc cence une jessude.
Se dopo o volês ancje viodi il dizionari, fracait i leams sot la rubriche publicazions.


e ve ca la

JENTRADE

La vore e nasseve dopo une dade di timp 1994-2006 un po masse lungje, e cjape dentri ancje esemplis de leterature furlane fintremai il fin di 2007, viôt la leterature.
Tant che tal câs dal dizionari etimologjic albanês la publicazion dal materiâl e brame di jessi al stât presint dome un concet.
O ai scrit il dizionari in trê dadis di timp, prin une version cuntun vocabolariut di base, daspò une plui lungje finide tal 2000. Dal 2000 al 2006 o cirivi di meti a puest la grafie secont la grafie uficiâl e a voltis ancje spiegazions suplementârs e etimologjiis.
Tal chest ultin periodi o ai provât di cirî fûr esemplis esemplis de leterature furlane par documentâ l´ûs.
Cheste fase però al tirarès ancjemò par agns e cussì o ai decidût di fâ une polsade.
Al moment al coventarès strolegâ il GDB-Grant Dizionari Bilengâl Talian Furlan, salacor il dizionari plui complet.




Furlansko slovenski slovar


Ko se bližamo poletni suši, v vsakem pogledu, mogoče čas za listanje po slovarju. Slovar je precej dolg, tako da lahko listate celo poletje, najdete ga na desni pod objave:
Furlansko slovenski slovar.

iz uvoda:
„...
Delo je nastalo v obdobju 1994-2006, deloma je zajeto tudi kasnejše stanje vse do konca leta 2007, kar je razvidno iz spodaj navedene literature.
Kot v primeru etimološkega slovarja albanskega jezika naj služi spletna objava predvsem nujno potrebnim izboljšavam in seveda iz znanega razloga, ker drugi način objave ni mogoč.
Slovar sem pisal v treh obdobjih, najprej krajšo različico, potem daljšo, končana še pred letom 2000. Od leta 2000 do 2006 sem začel popravljati, kajti izšel je novi furlanski pravopis, dodajal sem, kar se je dalo, še sodobno terminologijo, tu pa tam z dodatnimi razlagami, etimologijami.
V tem zadnjem obdobju sem poskušal prečesati dosegljivo furlansko literaturo, v kolikor mi je bilo mogoče, sem gesla opremil s primeri rabe. Zadnja faza še traja, medtem je izšel veliki dvojezični furlansko italijanski slovar GDB-Grant Dizionari Bilengâl Talian Furlan, ki je, če geslo ima, najbolj dodelan. Potrebno bi bilo celotno gradivo primerjati in popraviti s pomočjo GDB-ja, to je samo delno uspelo..”

Golminadôr / Golminator

Nol è pecjât pierdi cuintri il fradi plui grant, fûr che se il plui piçul si clame Austrie e chel plui grant invezit Gjermanie. Vuê i austriacs a son jù par tiere, un cidinôr tal tren e sul puest di vore, se si piert si fevele mancul, a mi no mi impuarte gran, ma mi plâs un po la atmosfere imboreçade chi a Viene in chescj dîs, soredut îr prin de partide e vuê daspò e ce che a scrivin i zornâi, a cjatin fûr gnovis peraulis tant che „Torminator Ballack”, Torminator di Tor = gol, o „Dönerwetter” (al puest di „Donnerwetter”) pal sucès dai turcs Döner = Döner Kebap o „wir sind Portugeil” (par „Portugal”) wir sind = nô o sin, geil = lassîf.
Prin dal match dal secul ducj a fevelavin dal meracul di Viene o Córdoba II (dome - tal 1978 i austriacs a vevin batût i todescj a Córdoba in Argjentinie – Hans Krankl, eroi di Córdoba, al à fat doi goi pe Austrie), za di mês si fevelave, si da e fâs dongje, implante e impronte. A jerin propit imboreçâts e fis de idee di bati il frari grant, pai austriacs une cuistion di onôr impuartantone di fâ viodi che no son disot o dispars. I fradis todescj in rife un cul altri alore.



Golminator

Noben greh ni zgubiti proti velikemu bratu, razen v primeru, če se »ta-mal« imenuje Avstrija veliki pa Nemčija.
Danes so Avstrijci na tleh, neobičajna tišina na vlakih, metrojih in na delovnem mestu, če zgubiš, manj govoriš, jaz nisem ravno neposredno prizadet, ampak všeč mi je to nabito vzdušje tu na Dunaju v teh dneh, predvsem včeraj pred tekmo in danes po, pa tudi to, kar pišejo časopisi, ki kujejo stalno nove besede, poleg tega, da so najavili nameno nabaviti nemškemu napadalcu Gómezu očala, pišejo danes:
„Torminator Ballack”, Torminator od „Tor” = gol, ali „Dönerwetter” (namesto „Donnerwetter”, kar bi prevedli po domače z „madona!”) za turški uspeh od „Döner” = „Döner Kebap”, ali „wir sind Portugeil” (za „Portugal” Portugalska) geil = goreč na (Portugalsko).
Pred dvobojem so vsi govorili o „Dunajskem čudežu” ali „Cordoba II” (samo – v letu 1978 so Avstrijci premagali Nemce v Córdobi v Argentiniji – Krankl je dal 2 gola), že mesece se razpravlja, analizira in pripravlja.
Bili so že popolnoma prepričani, da bodo stoposto poslali Nemce domov, jim že „sprintali” letalske vozovnice. Šlo je za osnovno vprašanje ali za bratski spopad.

la zornade dal aiar / dan vetra

Vuê si fiesteze l’aiar in Austrie – ancje se o vin il campionât e dapardut la bandiere rosse-blancje-rosse, la Austrie e je ancjemò dentri, ma mi pâr plui fûr che no dentri – alore a fiestezin l’aiar l’"European Wind Day", ancje ca di nô si dopre simpri di plui la energjie eoliche par produsi energjie eletriche. Ancje se la int si da dispès cuintri, e no vûl che a metin sù gnûfs implants, a disin che a sedin bruts, bruts tant che la fan o la ..? – a mi mi plasin.
La energjie dal aiar e je plui pulite e smondeade che no la fuarce idriche o i diviers sistemis di disfrutament dal len, plantis p.e. il biodiesel. Lis plantis – miôr mangjâlis di plante fûr!


Danes praznujejo veter – četudi v resnici bolj avstrijsko reprezentanco, ki je še zraven, čeprav že bolj zunaj kot zraven – torej praznujejo veter, European Wind Day, tudi tu pri nas se vedno več koristi moč vetra, čeprav so tu ljudje bolj kot ne proti, ker naj bi kvarili izgled (že tako in tako) „enolične” krajine, meni so všeč, se saj kaj vrti in dogaja. Moč vetra je vsaj bolj čista kot kateri koli druga energija, tudi bolj čista kot zdaj priljubljena izraba rastlin in lesa, kot npr. biodizel.

»Kamba o Kabba« »Kamba ali Kabba«

Ancje jo o varès bisugne di une polse, la nassite di un fi ancje se nol è il prin al vierç un gnûf misteri i fruts e il lôr svilup diviers, particolâr e unic. Jessi pari e lenghist adun al vûl dî seguî cun interès soredut il svilup de lenghe di frut tant che spieli pal svilup de lenghe umane.
Tal câs dai miei fîs il plui grant al à cognossût dutis lis marcjis di auto prime di dî une peraule clare chel altri il plui piçul al impare biel a planc lis primis peraulis dopo »anya« (mame par ongjarês), »apu, apa« (pari par ongjarês) e »ati« (pari par sloven) a jerin adun cun »krakra« (tratôr), »wa wa« (cjan), auto (auto), kaki, kakki (ongjarês cacan), papa (=ongjarês papucs »pantofule«), erre, arra (venti, li, al viers di), ebbe, abba (in),
a jerin várfa »=vállfa - picjetabârs par ongjarês« e kamba, kabba (kava par sloven). Lis primis peraulis a jerin scuasit dutis ongjaresis fûr che la KAMBA la »kava« e VLA (=vlak »tren«) e »ketàm« (slov. »tam« venti, venci, alì, forsit di »kaj je tam?«) che a son slovenis, la KAMBA semplicementri parvie che la mê femine no bêf cafè, dome jo.
Interessante e je ancje une altre robe i fruts se no cognossin une peraule le cjatin fûr di bessôl, cussì p.e. la peraule »strešar« (di sloven STREHA »tet« + -ar) par cualchidun che al fa sù tets o »ognjeni avto« (=auto di fûc) di ogenj »fûc« par un auto de formule 1 e ancjemò un grum altris, a cjatin fûr plui peraulis che no i brâfs lenghiscj. Salacor se si cîr gnovis peraulis, neologjisims forsit miôr domandâ prin i fruts.


»Kamba ali Kabba«

Tudi jaz sem potreben dopusta, rojstvo otroka je uganka, sploh pa njegov razvoj. Biti jezikoslovec pri tem pomeni, da enostavno spremljaš razvoj otrokovega jezika z večjim zanimanjem.
V našem primeru je starejši poznal prej vse avtomobilske znamke predno se je naučil osnovnih besed, drugi manjši se je pa zadeve počasneje lotil, ali se še loteva, v bistvu je še čisto na začetku. Njegove prve besede so seveda za obveznimi »anya« (mami po madžarsko), apu, apa (ati) in »ati« bili skupaj s »krakra« (traktor), »wa wa« (pes), avto, abt (avto), kaki (madžarsko za kakec), papa (po svoje izgovorjeno madž. »papucs« copata), erre, arra (kje, v to smer, tam), ebbe, abba (tam notri, noter), »váfa« (=vállfa obešalnik) in »kamba, kabba« (kava) in vla (vlak). Najpogostejša pa je »ketàm«, kar naj bi pomenilo preprosto »tam«.
Prve besede so bile skoraj izključno vse madžarske razen »KAMBA« in »VLA«, kajti kavo pijem samo jaz, slovenska je tudi »ketàm«, ki pa po pogostnosti prekosa vse ostale.
Druga zanimivost so besede, ki jih otroci iznajdejo sami, če kakšne besede ne poznajo ali še niso zanje slišali, jih to kar dosti ne moti, hitro skujejo novo, npr. »strešar«, za tistega, ki dela strehe ali »ognjeni avto« za formulo 1. Jezikoslovci rabijo za novotvorbe leta, otroci so očitno učinkovitejši.

Ivan Veliki! Ivan il Grant!

Rodil se je Ivan. Majhni Ivan, bo pa Ivan Veliki!

îr l’altri al è nassût Ivan! il piçul Ivan, plui indevant cul timp però Ivan il Grant!!!


született Ivan a kisfiunk! – most még pici, majd Nagy lesz!