piçui e grancj / majhni in veliki

In Austrie 50 km a nord di Viene, aes vot di buinore intune dite internazionâl:
"Belgrât?"
"isal la capitâl de Bulgarie o Slovenie?"
"Ma no isal la capitâl de Slovenie?"
La scuele no à colpe, in chest câs scuele austriache. La reson di
cheste ignorance e je, che ai "grancj", ai "plui impuartants" no ur
impuartin dai fats dai piçui, mancul impuartants.
Ise la ignorance la mari de arogance?


V Avstriji 50 km severno od Dunaja, ob osmih zjutraj v nekem mednarodnem podjetju.
"Beograd?"
"A je to glavno mesto Bolgarije ali Slovenije?"
"A ni le glavno mesto Slovenije?"
Ni kriva (samo) šola, v našem primeru avstrijska, razlog za tovrstno
nevednost je, da "velike" ali "pomembnejše" enostavno ne zanima, kdo so
"majhni", "manj pomembni".
Ali je ignoranca mati arogance?

furlaniscj / furlanisti

Par dî la veretât o ai cirît di imparâ tantis lenghis, muartis, classichis, vivis e mancul dopradis, ma a mi mi pâr che no rivarai mai a imparâ a scrivi e a cjacarâ ben il furlan.
Chel istès al vâl pe armoniche – no impararai mai.
In ogni câs graziis al Furlanist e Christian pai compliments - lait a viodi achì


Po pravici povedano sem se lotil učenja raznih jezikov, mrtvih, klasičnih, živih in manj razširjenih, toda bojim se, da se ne bom nikoli naučil dobro pisati in govoriti po furlansko.
Enako velja za harmoniko – ne bom se naučil.
V vsakem primeru hvala Furlanistu in Christianu za pohvalne besede – poglejte tu

Presburc / Bratislava

Par doi dîs o sin stâts in Slovachie, a jessi plui precîs a Presburc (Bratislava) e
a Senec www.senec.sk (dulà che mi vevi butât te aghe).
Il centri de capitâl slovache al è net e ocupât di une grande sdrume di int di ogni nazion - turiscj.
Dulà jerie lade la int dal lûc? La int dal lûc e passe il timp tai grancj shopping centris,
ben montâts ancje cuntune piste di patinaç (adatât al gust locâl).
Però a gno fi i plaseve di plui lâ in tram.
La peraule tram e diven dal inglês tramway < tram 'sine' + way 'strade' (e no dal rus).
Par slovac si dîs »električka«.

Za dva dni smo bili na Slovaškem, natančneje v Bratislavi in v Sencu www.senec.sk (kjer
sem se vrgel malo v vodo).
Stari del slovaške prestolnice je čist in preplavljen s krdelami iz vseh vetrov – turisti.
Kam pa je šlo lokalno ljudstvo? Lokalci zapravljajo svoj čas v velikih nakupovalnih središčih,
dobro opremljenih, po lokalnem okusu, tudi s drsališčem.
Toda mojemu sinčeku so najbolj ugajale vožnje s tramvajem.
Beseda tramvaj pride iz angleščine tramway < tram 'tračnica' + way 'cesta' (in ne iz ruščine).
Slovaki tramvaju pravijo »električka«.

stúdio tassis

Vuê su la radio ongjarese kossuth www.kossuth.radio.hu il responsabil pes tassis al à dit che dome trê robis a son siguris: la muart, lis tassis e la intenzion gjenerâl di no paiâ lis tassis.
"Su lis tassis no si resone."

Danes sem slišal na madžarskem radiu kossuth www.kossuth.radio.hu izjavljati predstavnika davkarije, da so samo tri stvari gotove: smrt, davki in stremenje ljudi po obidenju plačanja davkov ali drugače "kako prelisičiti davkarijo".
Furlanski pregovor pravi: „O davkih se ne razpravlja.“

team work

Suntun zornâl albanês o ai let cheste frase:

..në fshatin Rahmanli të Kumanovës disa rezervistë të dehur ..kanë provokuar në arën e tij një bujk shqiptar, Mitat B., në praninë e bashkëshortes.

par furlan: „..intal borc Rahmanli di Kumanovo soldâts cjocs de riserve a àn stiçât un contadin albanês Mitat B. in presince de so femine.”

par cui nol cognòs l’albanês (no je une lenghe che si insegne par dut il mont): në = intal, fshat = borc, disa = putrops, rezervistë = soldât de reserve, dehur = cjoc, kanë provokuar = àn stiçât (provocât), në arën e tij = tal so cjamp, një bujk = un contadin, shqiptar = albanês, në praninë = in presince, e bashkëshortes = de (so) femine

Daurman mi vegnin iniment imagjinis di soldâts cjocs de reserve cui vistîts fruiâts che a fasin e a fasevin part de tradizion folcloristiche locâl.

Il contadin di sigûr al à vude une brute espierence. Ma il puar contadin il bujk shqiptar al è un esempli de parentât (miôr de vicinance) di un grup di peraulis furlanis e albanesis che a divegnin de stesse variant latine.
La peraule albanese bujk e diven dal lat. bubulcus ( di lat. bos) tant che la peraule furlane beolc.
BUBÚLCUS > *BUÚLCU > furlan BEOLC
BUBÚLCUS > *BUÚLCU > BULC > alban BUJK
BUBÚLCUS > *BUÚLCU > ladin (engadin) BUOLCH
mintri che il talian nol cognòs cheste peraule, il it. bifolco dal lat. bufulcus, bifulcus
A un mût il disvilup sloven: ne bom > nam, ne bo > nauš; ga bom > gam

La peraule inglese team < teâm e significave »pline«. In fin dai fins i »team players« a son dome »boârs« (o il nestri bujk shqiptar)

V nekem albanskem časopisu sem zasledil naslednje: „..në fshatin Rahmanli të Kumanovës disa rezervistë të dehur ..kanë provokuar në arën e tij një bujk shqiptar, Mitat B., në praninë e bashkëshortes.”

po slovensko: „..v vasi Rahmanli v občini Kumanovo so pijani rezervisti dražili albanskega kmeta Mitat B. na svojem polju v navzočnosti svoje žene. Nekaj albanščine (ni ravno svetovni jezik): në = v, fshat = vas, disa = nekaj, rezervistë = rezervist, dehur = pijan, kanë provokuar = so dražili, në arën e tij = na svojem polju, një bujk = nek kmet, shqiptar = albanski, Albanec, në praninë = v navzočnosti, e bashkëshortes = svoje žene.

Na misel mi pridejo podobe pijanih rezervistov v ponošenih uniformah, ki so del svojega lokalnega foklorističnega izročila. Kmet najverjetneje ni imel najlepše izkušnje. Toda revež ta bujk shqiptar je obenem primer sorodnosti (bližine) skupine furlanskih in albanskih besed, ki nadaljujejo isto latinsko izhodišče. Albanska beseda bujk izhaja iz lat. bubulcus ( od lat. bos) kot furlanska beseda beolc ’ratar, kmet; kmetavz’

BUBÚLCUS > *BUÚLCU > furlansko BEOLC
BUBÚLCUS > *BUÚLCU > BULC > albansko BUJK
BUBÚLCUS > *BUÚLCU > ladinsko (engadin) BUOLCH

Medtem ko italijanščina te besede ne pozna, it. bifolco < lat. bufulcus, bifulcus.
Podobni razvoj kaže tudi slovenščina: ne bom > nam, ne bo > nauš; ga bom > gam
Angleška beseda team (< teâm) je včasih pomenila 'volovska vprega’.
Torej so »team playerji« samo volarji ali volovski pastirji (kot naš bujk shqiptar).






 

bici-land / dežela koles in kolesarjev

Difûr denant de nestre dite a duarmin cent automobii, ancje la machine sportive di trê mil di cilindrade. Intune piçule citât tal mieç dal Bici-land.
Cjale chi, a son rivâts a vore doi in bici.
Ese la Austrie un Bici-land? Forsit la Moldavie o eventualmentri la Chine, ma se a varessin i bêçs nissun di lôr plui les in bici.

Zunaj naše firme počiva sto avtomobilov, tudi tritisoč kubični športaš.
V majhnem mestecu sredi deželi koles in kolesarjev.
Poglej le, dva sta prišla na šiht s kolesom.
Ali je Avstrija dežela koles? Mogoče Moldavija ali eventualno Kitajska, toda če bi bili pri denarju, nihče od njih več ne bi šel s kolesom.

Баранавiчы

O sin lâts a viodi ce che al sucêt a Stockerau. Dopo rivât al marcjât di robe vecje (marcjât franc): »Trop costial chest zuiatul?” Mi rispuint: „Cuindis!” „Dîs?” „ok!”
Une des citâts zimuladis di Stockerau e je la citât belorusse Baranovici (Баранавiчы). Mi domandavi tantis voltis ce ese une citât zimulade? Si cognossino i sindics?

Šli smo pogledati, kaj se dogaja v Stockeravu. Zašli smo na sejem, kjer prodajajo ničvredno šaro: »Koliko stanejo te igrače?« Odgovori mi: »Petnajst!« »Deset?« »ok!«
Eno od pobratenih mest Stockerava je belorusko mesto Baranoviči (Баранавiчы). Že dostikrat sem se spraševal, kaj je to pobrateno mesto? Ali se (sploh) poznajo župani?

la mignestre nere / črna juha

A Hollabrunn la pissine esterne e vierzeve lis puartis, difûr o vin un soreli di lui che ti fâs mâl e par parâ vie il mâl di cjâf o bêf la turche. Mi plâs il non „mignestre nere” pal „cafè a la turche” creât dal famôs poet ongjarês János Arany intune poesie sore i turcs che a rivarin a cjapâ tal 1544 la capitâl ongjarese.
Tal esercit popolâr jugoslâf (ancje jo o ai vût il „plasê” di fâ part) a vevin i cussì clamâts „kafedžija”-s che a vevin dome l’assum di preparâ pai uficiâi il cafè a la turche.
Tai agns otante in dute la ex-Jugoslavie si beveve dome il cafè di troi, centenârs di toneladis di Minas, Alvorado a àn passât il cunfin austriac. I slovens a mangjin ancjemò vuê vulintîr cheste mignestre nere.

V Hollabrunnu je bazen na prostem odprl svoja vrata, zunaj nabija ubijajoče julijsko sonce, da bi se znebil glavobola, pijem turško. Všeč mi je ime „črna juha” za turško kavo, ki ga je tvoril znani madžarski pesnik János Arany v pesmi o turkih, ki so uspeli zavzeti v letu 1544 madžarsko prestolnico.
V „stari” jugovojski (tudi jaz sem imel to srečo) so imeli takoimenovane kafedžije, ki niso imeli drugega opravila kot kuhati oficirjem turško kavo (saj pri nas je bilo tako).
V osemdesetih letih je cela bivša Juga pila samo pretihotapljeno (no pa tiste uradne kile) kavo, stotine ton Minasa, Alvorade so se pretakale preko avstrijske meje. Slovenci še danes radi jedo to črno juho.

il talian atôr pal mont / italijanščina po svetu

Pe fin de setemane o sin lâts in Ongjarie a Győr, o lin scuasit ogni setemane o in Ongjarie
o in Cechie (o sin a stâ dongje dal confin).
30 grâts, la aghe cjalde des termis di Győr, ai fruts ur plasevin i nemâi dal Zoo.
Cuant che o passavin pe place „főtér” o ai viodût chest camion ongjarês cu la scrite „trasporti internazional” e o tacavi a domandâmi ce fin aial fat il talian (la lenghe) emigrât pal mont?
In Slovenie e in Croazie, Bosgne, Serbie (di gnûf unîts rivuardant la pize) si mangje la „pica” o la „pizza” intune „pizzerija” o “picerija” o “piceria” o “picarija”.
Tal sloven e cravuat la version corete e je dome “pica” e “picerija”
In Ongjarie a disin [‘pidze:ria], i ristorants ju clamin “pizzeria” e “pidzéria”.
Par furlan ben clâr: pize e pizerie.
Buine e je ancje la sztracsatella ongjarese e la nestre stračatela in Slovenie.
Ancje jo o dîs simpri “lambordžini”.
Ma ancje a Kandahar a mangjin la pize (merecane): "U.S. soldiers serving in the sprawling Kandahar base have their own Burger King, Subway and Pizza Hut " (Ottawa Citizen Home)

Za konec tedna smo bili na Madžarskem v Győru, skoraj vsak teden gremo ali na Madžarsko ali na Češko (smo blizu meje).
30 stopinj, vroča voda v győrskih toplicah, otrokoma so se dopadli živali v živalskem vrtu.
Ko smo se sprehajali po glavnem trgu „főtér”, mi je v oči padel madžarski tovornjak z napisom „trasporti internazional” na ceradi in začel sem se spraševati, kje in kako je končala izseljena italijanščina po svetu?
V Sloveniji in na Hrvaškem, v Bosni, Srbiji (spet združeni glede pice) jedo „pico” ali „pizzo” v lokalu, ki se imenuje „pizzerija”, “picerija”, “piceria” ali “picarija”. (najbolj carska se mi zdi varianta „pizzerija”)
V slovenščini in hrvaščini je pravilna različica “pica” in “picerija”.
Na Madžarskem pravijo [‘pidze:ria], restavracije pa imenujejo “pizzéria” ali “pidzéria”. Pri Furlanih je to „pize” in „pizerie”.
Okusna je tudi madžarska “sztracsatella” ali naša slovenska “stračatela”.
Tudi jaz se ne morem odvaditi „lambordžini”-ja.
Tudi v Kandaharju natepavajo pice (amerikanske): "U.S. soldiers serving in the sprawling Kandahar base have their own Burger King, Subway and Pizza Hut " (Ottawa Citizen Home).

Rojstnidanski MIMI !!

AUGURIS!
VSE NAJBOLJŠE!
BOLDOG SZÜLINAPOT MIMI!

Krumplifőzelék

Îr sere la mê femine che e je une brave coghe, e à preparât un krumplifőzelék, une robe che si mangje ogni dì in Ongjarie (il paîs dal tokaj), par spiegâ miôr, la mê femine e je ongjare.
La peraule ongjare krumpli e vûl dî par furlan patate, in Slovenie tal Prekmurje a disin krumple. I ongjars a doprin ancjemò la peraule burgonya che e diven dal non francês Bourgogne.
Al merte fermâsi un po e pensâ sore cheste peraule.
Par furlan o vin ”patate e cartufule”, o ai cjatât ancje la peraule ”crompir” (tal dizionari di Bezlaj). Tes variants de peraule furlane si spielin i popui confinants. Il non patate al ven de bande di Vignesie dal spagnûl batata, patata.
Te Vichipedie furlane si interessin di chest argoment fur.wikipedia.org/wiki/Discussion:Frico
„.....Cartufule a si dîs in Cjargne (e se tu provis a disi patate ti ridin daûr disint che no tu sês bon di fevelâ il vêr furlan :-) ) patate si dopre plui o mancul tal rest dal Friûl.....”
La cartufule cjargnele e je di origjin todescje che e diven dal talian tartufo, tartufolo.
Mi pâr un po strani, la peraule Kartoffel si dopre nome tal nord de Gjermanie, tal sud si cjatin altris peraulis Erdapfel (fr. pomme de terre), Grundbirne, Erdbirne e.v.i.
La variant furlane crompir e ven diretementri dal sloven krompir che e diven de peraule todescje-carintiane Grundbirne (gruntpirn, grumper, krumpir). Cheste peraule o cjatìn jù pai Balcans fintremai la Russie, ma ancje tal ongjarês krumpli e il krumpli tal krumplifőzelék che e je une mignestre di patatis.

Včeraj zvečer je moja žena, ki je dobra kuharica, pripravila krumplifőzelék, nekaj, kar se na Madžarskem jé vsak dan (dežela tokaja), da razložim, moja žena je Madžarka.
Madžarska beseda krumpli pomeni po slovensko krompir, tudi v Prekmurji jedo kot Madžari krumple.
Madžari uporabljajo še besedo burgonya, ki izhaja iz francoskega imena Bourgogne.
Dajmo se za trenutek ustaviti in malce razmišljati okoli te besede.
Po furlansko imamo patate in cartufule, našel sem še besedo crompir (v Bezlajevem slovarju). V različicah furlanske besede se zrcalijo sosedni narodi. Ime patate pride iz beneške smeri iz špansko batata, patata.
Tudi v furlanski Vikipediji so razpravljali okoli te teme fur.wikipedia.org/wiki/Discussion:Frico „.....Cartufule pravijo v Karniji (in če poskusiš reči patate, se ti bodo smejali, češ da nisi v stanju govoriti ono pravo furlanščino :-) ) patate se rabi več ali manj v ostalem delu Furlanije.....”
Karnijska cartufule je nemškega izvora, izvorno iz italijanskega tartufo, tartufolo.
Malce se mi zdi čudno, beseda Kartoffel se uporablja izključno samo v severni Nemčiji, na jugu srečujemo druge besede Erdapfel (fr. pomme de terre), Grundbirne, Erdbirne itd..
Furlanska različica crompir pride neposredno iz slovensko krompir, kar pa je prevzeto iz nemško koroško Grundbirne (gruntpirn, grumper, krumpir). To besedo najdemo po celem Balkanu vse do Rusije, tudi v madžarski krumpli, torej krumpli v krumplifőzeléku, kar je v bistvu neke vrste krompirjeve enoločnice.

Mandi a ducj! Pozdravljeni vsi!

Mandi !
no vuei maltratâ une lenghe che no je la mê marilenghe. O soi sloven di mari e pari, e la mê marilenghe e je la lenghe slovene.
Viodût che o soi nassût a Berlin, in Gjermanie, o cognossi ancje il todesc. Jessi bilengâl al vûl di normalmentri vê dôs identitâts, ma jo mi sint sloven. Ancje la plui part dai furlans a son
bilengâi – o vin une robe comune!
O ai screât chest blog par scrivi di lenghistiche, la lenghe furlane e slovene.

Zdravo!
ne želim zlorabiti jezik (furlanski), ki ni moj materni jezik. Jaz sem Slovenec po materi in očetu, in moj materni jezik je slovenski jezik.
Glede na to, da sem se rodil v Berlinu, v Nemčiji, znam tudi nemško. Biti dvojezičen pomeni ponavadi imeti dve istovetnosti, toda jaz se čutim Slovenca. Tudi večina Furlanov je dvojezičnih – imamo nekaj skupnega!
V tem spletnem dnevniku bom pisal o jezikoslovju, furlanščini in slovenščini.