sreda, 19. december 2007

veça salut / starega zdravja

 
O cjati interessant il câs dal furlan “vieri/vieli”. Tant che slavist no soi propit un mago ce che al rivuarde la storie des lenghis latinis. Lassìn di bande chest ultin aspiet par viodi di ce che si trate.

La forme protofurlane o chê dal latin di Aquilee e je scuasit compagne a chê dal
albanês di vuê.

Cjapant di pont di partence il lat. VETUS/VETEREM pal furlan e pal albanês.

1. > pal latin volgâr l’acusatîf VETEREM


2. > la “m” finâl e cole > VETERE >
Il consonant finâl latin si manten dome tes peraulis monosilabichis
it. sono < lat. sum, con < lat. cum
fr. rien < lat. rem, fr. mien < lat. meum
cast., cat. tan < lat. tam, cast. cuan < lat. quam;
port. quem, cast. quien < lat. quem


3. > la vocâl finâl e cole > VETER >
No cussì tal ant. provençâl e portughês “vedro”, mintri che chê altre peraule portughese “velho” e diven di “vetulus” tant che cat. “veli”, gal. “vello”, cast. “viejo”, ma ancje la taliane: lat. VETULUS > vetlus > VECLU > “vecchio“ (tal talian “tl” al da simpri “kkj”)


4. la diftongazion de vocâl toniche

VETER > VIETER > albanês “vjetër” [vi`etEr]


5. la lenizion dal consonant intervocalic tal ladin e furlan
VIETER > furl. *vieder > *vier > vieri
VIETER > retorom. veider, vedar


e “vieli”?
e podarès jessi une variant di “vieri” o diretementri dal diminutîf latin “vetulus” (?).

Biele la peraule “vieri” , ancje se plui doprade chê altre “vecjo”, ma in ogni câs la forme “vieri” e je la plui “vecje”.
Tal sloven o vin dome une variant “star” par furlan vieli, vieri e vecjo e salacor ancje la variant pasoliniane cu la “ç” (o veneziane “vecio”)

O cristian Furlanut
plen di veça salut

O človek ti Furlan
starega zdravja obdan


starega zdravja


Zanimiv se mi zdi primer furlanske besede “vieri/vieli”, ki pomeni “star”. Prej slavist, zato ne pričakujte čuda na področju romanskih jezikov.
Ne glede na to, gre za vzporedne pojave v albanščini in furlanščini, sicer večinoma neodvisni vzporedni razvoji.

Predpostavljeno prafurlansko obliko ali drugače rečeno obliko oglejske latinščine najdemo v sodobni albanščini.

Izhodišče naj bi bilo lat. VETUS/VETEREM, tako za furlanščino kot za albanščino.

1. > za ljudsko latinščino (govorjena latinščina) izhajamo iz tožilniške: VETEREM

2. > izglasni “m” odpade, oziroma se ni izgovarjal > VETERE >
Izglasni soglasnik se je ohranil samo v enozložnicah
it. sono < lat. sum, con < lat. cum
fr. rien < lat. rem, fr. mien < lat. meum
cast., cat. tan < lat. tam, cast. cuan < lat. quam;
port. quem, cast. quien < lat. quem

3. > tudi izglasni samoglasnik odpade > VETER >
To se ni zgodilo v stari oksitanščini in v portugalščini, kjer se beseda tudi nadaljuje, npr. port. “vedro”, medtem ko druga portugalska beseda, ki pomeni “star” “velho” pride iz “vetulus” kot kat. “veli”, gal. “vello”, šp. “viejo”, tako tudi italijanska: VETULUS > vetlus > VECLU > “vecchio“ (v italijanščini je skupina “tl” dala vedno “kkj” (cchi))


4. udvoglašenje naglasnega samoglasnika

VÉTER > VIETER > albansko “vjetër” [vi`etEr]


5. lenicija in izpad medglasnega soglasnika v ladinščini in furlanščini
VIETER > furl. *vieder > *vier > vieri
VIETER > retoromansko veider, vedar


in furlanska različica “vieli”
lahko je enostavno različica od zgornje “vieri” ali neposredno iz latinske manjšalnice “vetulus”.

Lep ta primer “vieri” , čeprav se rabi bolj izposojena “vecjo”.
V slovenščini imamo samo eno knjižno obliko “star” v furlanščini trenutno tri “vieli, vieri e vecjo” pa še mogoče Pasolinijevo “veça”, ki jo srečujemo v slovitem stihu:

O cristian Furlanut
plen di veça salut

O človek ti Furlan
starega zdravja obdan

4 komentarji:

Jaio pravi ...

Interessant ce ch'a tu contis e mostris. Al mi plâs di viodi cemût ch'al sune il sloven comparât a une lenghe slave ch'o cognós: Il polac. No crôt ch'o mi sintarès pierdût so no savès che chê:-)

Janez Erat pravi ...

jaio,
gdzie się uczyłeś polskiego?

- salacor interessant che
ancje i dialets slovens di Carintie, Gorenjska.. a cognossin il sun ł ,
p.e.
polac: uczyła
sloven Gorenjska: učiła
sloven: učila
cussì:
język polski bardzo mi się podoba

Sandri pravi ...

La cuistion di "vieri" e "vieli" e je tant interessante.
In efiets "vieri" al ven di VETEREM, salacor cul procediment VETEREM > veder > vieder > viedr > viedri > vieri;
Invezit "vieli", ancje se a prin voli al podarès propit someâ dome une variante, al à vût un altri procès e, cemût che tu mostris tu, al è passât par di VETULUS > vetlu > veclu > vecl > vecli > viegli > vieli. La prove di cheste diference VETEREM/VETULUS e je che in posizion pretoniche in peraulis de stesse lidrîs di "vieli" al torne fûr il grup "gl": par esempli "veglece".
Une altre robe: stant che si doprin di mancul e si cjate simpri di plui "vecjo" si à di stâ atents... "vieri" si dopre dome pes robis e no pes personis e si met simpri dopo dal sostantîf (es. "un mulin vieri" "marcjât vieri" e v.i.) invezit "vieli" si dopre pes personis, ancje se si cjate ogni tant doprât ancje pes robis.
Ultin detai: il plurâl regolâr di "il vieli" al è "i viei", ma za di tant timp si cjate ancje chel sigmatic che si è slargjât e al da "i vielis".

Janez Erat pravi ...

graziis sandri - vieli/vieri une peraule mitiche, alore veterem+vetulus

tal gno dizionari si pues lei (inmò nol è stât publicât..cussì dome jo o pues leilu - salacor une version online?)


vieri [vi'eri] adj star; di ~ od nekdaj; I sintoms clinics dal ergotisim a jerin cognossûts di ~. (SiF 02/1, 31-45); lâ in ~ postarati se; priti iz mode; meti in ~ dati na stran, ne uporabljati več; par ~ nekoč, nekdaj; po starem; Par ~ il mostron in mascare al vignive daviert dal "Jandeluvio" (La/tradizions); Vieri Continent Stara celina; e segnade cheste pagjine gnove e no masse esaltant des storie dal ~ Continent. (Pa 04/05);
~ m AGR ledina f, neobdelana zemlja f.


vieli [vi'eli] (pl viêi/ vielis) adj 1. star 2. star, starinski, starega kova 3. zastarel 4. star, obrabljen, ponošen;
~ m starec m, stari m; Dome dopo un dîs minûts al incrosà un ~ in biciclete (Sg); vignî ~ postati star, postarati se.

vecjo ['vεqo] adj (ben.) star; vecjos amîs stari prijatelji; il sartôr invezi lu tratave come se a fossin vecjos amîs, (Sg); → vieli.
~ m (ben.) starec m;→ vieli.