petek, 28. december 2007

famei o server / strežnik ali server



O vuei cjoli sù il teme dal Furlanâr alias Jaio che al scrîf propit biei articui – e al lavore une vore – rispiet! a proposit dal non Furlanâr / Jaio : Furlan+âr (furlan) = J+aio(talian) = Furlan = J.

..alore il teme che al fevele di neologjisims tal furlan.

Neologjisims - un probleme di ogni lenghe leterarie, specialmentri dopo la sô nassince uficiâl.

I slovens a tacaran - tor dal 1848 - a slovenizâ o a jessi plui precîs a sclavizâ la lôr lenghe, al fo ancje une reazion ae influence dal todesc (ma ancje dal talian e ongjarês), il moviment todesc dal 1848 (Deutsche Bewegung von 1848-1849)
l'istès al sucedè dapardut tal mont sclâf cun concets e ideis diviersis si fevelave p.e. di:
la introduzion di une lenghe sclave comune, o la introduzion dal rus tant che lenghe comune, o un miscliç sloven-cravuat la lenghe iliriche o il moviment iliric e cussì i.
I centris a forin lis universitâts, stant che in Slovenie no´nd jere nissune (prin dal 1919), i students slovens si cjatarin prin di dut a Viene e Praghe, ma ancje a Cracovie.
Cul spirt rivoluzionari dal 48 si metarin adun i students sclâfs (cecs, polacs, slovacs, cravuats) di ogni bande a Viene e Praghe.
Prin dal 1848 in Slovenie ognidun al scriveve al so mût come che i plaseve cun grafiis diviersis (e cumò mi ven iniment la situazion atuâl in Friûl..)

I protagoniscj dal timp prin dal 1848 a forin i cecs (il cec Josef Dobrovský (1753-1829), il slovac Pavel Jozef Šafárik (1795 – 1861)) e ancje il nestri Jernej Kopitar (mestri dal serp Vuk S. Karadžić – il pari dal serp modern) , insiemit a cjatarin fûr gnovis peraulis o cjolerin sù peraulis russis o cechis, cussì si pues dî che la terminologjie moderne tal sloven e somee une vore ae terminologjie ceche, semplicementri parcè che e je di divignince ceche, cussì ancje la grafie cu lis pipis ancje chê e je di divignince ceche.
Par concludî o podìn dî che la robe plui impuartante e sedi cjatâ il consens e lavorâ a pro des prioritâts (grafie, vocabolari, gramatiche > imprescj pal insegnament > scuele - gnovis gjenerazions)

E par furlan, o vin la grafie uficiâl OLF cul Grant dizionari bilengâl che purtrop nol cjape dentri la terminologjie moderne,
mi pâr che la pluipart dai scritôrs furlans (ma ancje la Patrie, Lenghe, Diari..) e dopre la grafie OLF, si pues dî che o vin un consens ce che rivuarde la grafie ancje se cualchidun al dopre ancjemò la pipe (p.e. la Biblie..).
Cussì no la situazion dai neologjisims, o vin dibisugne di un dizionari di riferiment ancje cui neologjisims e cu la terminologjie moderne e une gramatiche di riferiment detaiade ancje ce che al rivuarde la sintassi...

E ce che al covente plui di dut al è la scuele par furlan.

La »rianimazion« tal sens di cjatâ il spirt/anime de lenghe e je possibile al covente dome »tirâ sù« une gjenerazion (di fruts) chest al mostre il esempli di Israel dal daspovuere o il esempli catalan.

I slovens la scuele le vevin bielzà sot la Austrie (in part ancje graciis a iniziativis privadis e la glesie), e ancje organizazions culturâls sul stamp cec tant che il »Sokol« »Orli«, tes scuelis si doprave la »gnove« lenghe uficiâl ancje se sclavizade e plen di neologjisims.
Vuê i neologjisims a fasin part de lenghe di ogni dî e scuasit nissun si vise doprât un »neologjisim« che si tratave di une peraule di divignince ceche o russe.

E cumò a butin fûr peraulis leadis al timp dal socialisim jugoslâf, lenghe burocratiche, serbisims – specialmentri in Croazie – ancje vuê si cjate il sloven inmò dentri dal procès di normalizazion.
A mi no mi plasin simpri ducj i neologjisims, ancje tal sloven, ma la pluipart di lôr e je necessarie ancje par podê batisi cuintri la influence dal inglês:

e-mail, computer, cd, player, server, Incoming mail server ...

> par sloven:

e-pošta, računalnik, zgoščenka, predvajalnik, strežnik, Strežnik za prihajajočo pošto ...


Jo o cîr di doprâ simpri la peraule slovene, specialmentri devant dai miei fruts, par me forsit a voltis strambis peraulis, ma par lôr pai fruts »peraulis normâls«.

E la peraule »Furlanâr« no ise un neologjisim?
Ancje par sloven si dopre il –ar, slovenar, furlanar, italijanar – ma tal sens peioratîf in ogni câs al è marcjât.




strežnik ali server

Rad se bi posvetil temi, ki jo je sprožil Furlanâr alias Jaio, avtor zanimivih člankov!
trenutek še o imenu Furlanâr - Jaio : Furlan+âr (furlansko -ar) = J+aio (italijansko -ar) = Furlan = J.

..tema obravnava besedne novotvorbe v furlanščini

Novotvorbe – vsak knjižni jezik se srečuje z njimi, posebno v času svojega uradnega rojstva.


Slovenci so začeli – v glavnem po letu 1848 – slovenizirati ali natančneje slovanizirati svoj jezik, tudi kot odgovor na večji nemški vpliv (pa tudi italijanski ali madžarski), v tem času se je krepilo vsenemško gibanje (Deutsche Bewegung von 1848-1849),
podobno se je zgodilo po vsem slovanskem svetu z različnimi zasnovami, idejami.
Razmišljali so celo o uvedbi neke skupne slovanščini, predlagala se je v ta namen tudi ruščina, v Sloveniji se je govorilo tudi o ilirščini, ki naj bi bil skupni jezik Slovencev in Hrvatov (konec koncev je kajkavščina prav neko živo vmesno stanje).
Središča prizadevanj so bile univerze, ker Slovenci univerze niso imeli (vse do leta 1919), so se slovenski študentje znašli na Dunaju in v Pragi, Krakovu.
V revolicionarnem času 1848 so se slovanski študentje začeli povezovati, predvsem na Dunaju in v Pragi.

Predhodniki gibanja, ki so po jezikovni plati že trli pot, so bili Čehi, Čeh Josef Dobrovský (1753-1829) in Slovak Pavel Jozef Šafárik (1795 – 1861)), pa tudi naš Jernej Kopitar (učitelj Vuka S. Karadžića na Dunaju- oče sodobne srbščine).
Skupaj so tvorili ali prevzemali in prilagajali nove besede, torej novotvorbe, za vzgled je bila pogosto češka ali ruska beseda, tako ni čudno, da je veliko slovenske terminologije iz češčine kot tudi naša pisava gajica.
Pomembno, posebej s pogledom na furlansko stanje, je priti do sporazuma, tako kot so se v Sloveniji odločili npr. za gajico. Pred letom 1848 je v ne-zedinjeni Sloveniji še vsak pisal po svoje (stanje kot ga imamo prav danes v Furlaniji..)

Furlani imajo zdaj, končno z letom 2002 šele, uradno pisavo in veliki uradni slovar »Grant dizionari bilengâl«, ki žal ne vsebuje sodobne terminologije,
zdi se mi, da tudi večina pisateljev (pa tudi tisk Patrie, Lenghe, Diari..) uporablja uradno pisavo.
Potrebujemo še nujno referenčni slovar novotvorb in sodobne terminologije, ter slovnico, ki obravnava na široko tudi skladnjo in daje praktične nasvete.
Čeprav že leta o njej govorijo, je še ni, furlanske šole, tu pa tam se nekaj ur uči, to je vse.

Oživljanje v smislu duše jezika, je možna, to dokazuje primer povojnega Izraela, kjer je izumrli jezik dobesedno vstal od mrtvih, ali pa primer katalonščine.
Slovenci so šolo že imeli pod Avstrijo, pomagala so tudi gibanja, kot so to bili Sokoli in Orli po češkem zgledu.

Preobrazba jezika je zopet aktualna, trudijo se očistiti in sloveniti jezik, posebno aktivni so Hrvati.
Meni novotvorbe ne ugajajo zmerom, ampak zdaj sem se sprijaznil, ni druge, rabimo jih:
kot so to:
e-mail, computer, cd, player, server, Incoming mail server ...
>
e-pošta, računalnik, zgoščenka, predvajalnik, strežnik, Strežnik za prihajajočo pošto ...

Meni so deloma še tuje, naslednji generaciji ne bodo.

2 komentarja:

CresceNet pravi ...
Skrbnik spletnega dnevnika je odstranil ta komentar.
Jaio pravi ...

O volevi apont che il furlanâr al fos un pegjoratîf da oponi al furlanist tant par dî ch'o no vin lis stessis pretêsis o spirit. Il nón lu ai sielzût par intuizion e nol é nuje basât su lis regulis che in gjenar, ancje so lis tegnarès a ments o sarès simpri pront a gambiâlis. Ma al é interessantisim di lei il to pont di viste simpre ben informât e completât cun referencis ch'o disarès: metodologjie a l'inglêse. Indulà che dut al somee clâr e logjic. Di sigûr che i toi fruts a impararan plui svuelts di chei âltris ce ch'al covente e ce ch'a nol covente.