četrtek, 1. november 2007

hello vin!

jo no soi un mago de leteradure o de leteradure furlane, ae domande cui esal il poete "nazionâl" furlan, o rispuindarès cun Pasolini, ma lu sai che si trate di un personaç une vore controvers, rivoluzionari e tragjic e no ducj a van dacuardi. In ogni câs al è impuartant vê un poete nazionâl tant che Prešeren, Goethe o Puškin, Dante.., parcè che al è un simbul tant che la bandiere specialmentri pai popui piçui.
Fevelant di prose, o cjati biele la opare "prime di Sere" di Sgorlon e "i Forescj" di A.Brusini-G.P. Linda.
Cumò cuant che mieze Europe e je vuluçade dal scûr de stagjon, almancul tes nestris bandis, ma piês ancjemò plui a nord, mi vegnin iniment lis peraulis (Prime di Sere): »A son nome cinc, e al è za scûr come in bocje«..
Fin hello vin! - vuê invezit al è biel timp, soreli e vuê (îr sere) si davuelzarà ancje la fieste merecane, la merecanade di impuartazion, ator pes stradis zovins e ancje i plui piçui vistîts a la mode nere di elovin, parcè no „hello vin!” o „e lu vin”
tant che secont il Vanzeli di Luche „parceche chest gno fi al jere muart e al è tornât a vivi, 24 al jere pierdût e lu vin cjatât”
(par sloven: 24 Ta moj sin je bil namreč mrtev in je oživel; bil je izgubljen in je najden.‹)



nisem ravno poznavalec književnosti ne svetovne, slovenske ali furlanske, na vprašanje, kdo je nacionalni pesnik (to ni vedno tudi najboljši) Furlanov, bi jaz predlagal Pasolinija (sicer bolj znan kot režiser), vem, da gre za sporno osebo, revolucijsko in tragično, glede njega niso vsi istega mnenja, eni ga imajo za največjega (kot v Sloveniji Prešerna), drugi ga imenujejo izkrivljenega kriminalca. V vsakem primeru bi bilo dobro priti do dogovora, pametno je imeti nacionalnega poeta kot je to Prešeren, Goethe, Puškin, Dante.., ker gre za simbol kot zastava, posebno za majhne narode kot so Slovenci, Furlanov pa je še trikrat manj.
Le redkokdaj sem dobil v roke kakšen pameten roman, ali se je dobro začel, ali sploh ne, ali pa je bil dolgčas od začetka do konca, bral sem tudi nekaj furlanskih, dobra sta se mi zdela Sgorlonov "prime di Sere" in "i Forescj" A.Brusinija-G.P. Linde.
Zdaj, ko smo spet v temi (ko gremo v in iz službe), kaj šele severneje, se spomnim začetka Sgorlonovega romana: »Komaj je ura pet, pa je že tema za ubit..«..
Danes je spet krasno vreme, danes (včeraj zvečer) ko praznujejo uvožene amerikanske razvade (konec koncev je tudi Božič v današnji obliki uvožen iz Amerike), po cestah je zdaj polno mladih, pa tudi najmanjših oblečenih v „hello vin!”-ske obleke ali po furlansko pisano „e-lu-vin” bi pomenilo „ej zdaj ga pa imamo” torej, zdaj ga pa imamo hudiča v črnem!

7 komentarjev:

Scovacis pravi ...

«Prime di sere» nol è un romanç furlan, ma la traduzion in marilenghe par cure de Societât Filologjiche Furlane (1971) dal romanç talian di Carli Sgorlon «Il vento nel vigneto» (1960).

il crot pravi ...

No savarès disi se Pasolini al è il vêr poete nazionâl furlan, ancje parcè che la sô opare e va viodude par intîr, cun dut chel che al à scrit par talian, cui films, i articui e vie indenant. Di sigûr dut câs al è stât il pont di riferiment de rinassite culturâl furlane dai ultins trente agns...
E lu vin al va avonde ben ma no stin a dismenteâsi de sgnape !

Janez Erat pravi ...

sì e je une traduzion (lu ai savût), ma di chê altre bande no dome une traduzion, voltade o forsit rifate di Sgorlon.
Ma in ogni câs mi plâs la lenghe furlane doprade,
un parê subietîf,
ma cui esal alore il poete nazionâl?
(jo?? di sigûr no! ):

Scovacis pravi ...

Di chel che o sai, Sgorlon nol fevele furlan. Sigûr lu capìs e al podeve corezi/sestìa il test. Ma Sgorlon al è stìat simpri cuintri la tutele dal furlan, par esempli. Pal chel che al rivuarde vê un poete "nazionâl", sigûr pe ete moderne al podarès jessi Pasolini. E ancje il fat che al sedi passât al talian al è spieli dai timps e de situazion storiche dal Friûl. Ma no soi tant apasionât di cjatâ une figure simboliche: mi plâs cheste frase "beât il popul che nol à erois". Jo o soi un a-nazionalist ;-)

Janez Erat pravi ...

sgorlon, dificil di capî -stramp, ma ancje - purtrop - un compuartament tipic (tal dopovuere), chest "jessi furlan" di une bande, e di chê altre cuintri la lenghe dai vons - une identitât "schizofreniche" (no la malatie, dome tal sens di une identitât dispartade, dople)?
- però
no sono i simbui un marketing possibil-necessari? -
o soi a-nazionalist, sì, però - tant che une part dai emigrants (vivint in Austrie) une vore braurôs di mê identitât slovene, lenghe salacor un imprest cuintri la assimilazion

Scovacis pravi ...

O ai capît la tô buine intenzion, ma jo no fasarès il marketing di un prodot midiant di un che nol crôt e nol presee chel prodot ;-)

Janez Erat pravi ...

nancje jo,
su cheste robe ti doi reson...