ponedeljek, 9. julij 2007

tant che il mus / kot osel

Vuê dopo doi trê dîs di lavôr dûr (fisic) o soi strac muart dal tant lavorâ.
Sì, lu sai, te storie la plui part de int dal mont, ma almancul di sigûr des nestris bandis Friûl e Slovenie, e lavorave simpri tant che il mus de buinore fin sere.
A disevin e a disin che al è dome salût.
Gjoldi dal aiar fresc sì, movisi sì, fâ sport sì lu fâs vulintîr, ma fâ il lavôr dûr tant che di marangon, di muradôr, par dute la vite, e je une altre robe, al cope l’omp, pôc a pôc cul lâ indenant, cul timp, cui agns.
Se il lavôr al cope l’omp, ancje se in maniere cidine, alore
cui isal il sassin?
Il lavôr?
o l’imprendidôr?
o noaltris che a gjoldin dai vantaçs dal lavôr?
o si tratial di suicidi, viodût che o sin libars di decidi, libars di fâ ce che o volìn o par dîlu clâr e sclet, libars di copâsi?

kdor dela, ta uživa truda cvet!

Danes, kot tudi nasploh, po dveh, treh dneh napornega fizičnega dela, je človek na tleh.
Čeprav je večina ljudi na svetu, vsaj v naših krajih, vedno garala z volom in oslom v družbi od zore do mraka.
Pravijo, da je to zdravo.
Uživati zunaj na zraku, migati, s športom se ukvarjati - to je vse ok., ampak delati ko ž'vina, zidariti, golcvati celo življenje, to je nekaj drugega, to ubija človeka, malo po malo s curljanjem časa, z leti, dokler te zaustavitev delovnega stroja v penziji ne zruši.
Če delo ubija, in to ve vsak, četudi le potiho, kdo je potlej morilec, delo, delodajalec ali pa mi, ki uživamo njegove sadove ali gre samo za samomor, saj konec koncev mi odločamo ali drugače, jasneje, svobodni smo se ubiti (počasi).

2 komentarja:

Furlans de diaspore pravi ...

o libars di scugni' lavora' :-)

mandi

Janez Erat pravi ...

libars di scugnî,
cemût scjampâ?
doman o sarai di gnûf libar di scugnî.. :)