nedelja, 29. november 2009

La periferie e je mancul universâl / obrobje je manj splošno




Se o cirìn une lenghe slave une vore universâl tant che lu vevin fat o almancul lu cirivin di fâ i studiôs dal moviment politic sociâl cul non “panslavisim” dal 19. secul, il slovac al podarès jessi une rispueste, une specie di coine slâf stant che o vin vonde leams cul serp-cravuat e sloven, p.e. i dialets dal soreli jevât slovac a somein une vore al sloven, pe altre bande o vin leams cul ucrain ven a dî un dialet continuum e cussì ancje viers la Russie – ma ancje viers la Polonie.
Se o cirìn indevant, secont me lis lenghis de periferie tant che il rus, polac, sloven o bolgar no son pardabon unversâls, (tant che tal câs de periferie des lenghis romanichis p.e. il rumen, furlan), plui unversâl tant che il slovac al è ancje il serp (o serp-cravuat) che alfin al è un miscliç dai dialets dai Balcans. Alore se tu vûs imparâ un coine slâf, tu imparis il serp o il slovac!
Par mostrâ la someance des lenghis slavis o ai siezût il prin articul de Declarazion universâl dai dirits dal om:
Parcè propit chest document?
Secont il Guinness Book of Records nissun altri document alore nancje la Biblie al è stât voltât in tantis lenghis che no la declarazion.
e dutis lis tradizions e ancje altri materiâl in tantis lenghis si cjate su www.geonames.de

Article 1.
All human beings are born free and equal in dignity and rights.

rus
Все люди рождаются свободными и равными в своем достоинстве и правах.
trascrizion
Vse ljudi roždajutsja svobodnymi i ravnymi v svojem dostojinstve i pravah.


slovac
Všetci ľudia sa rodia slobodní a sebe rovní , čo sa týka ich dostojnosti a práv.


sloven
Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice.

polac
Wszyscy ludzie rodzą się wolni i równi pod względem swej godności i swych praw.

sorp disore
Wšitcy čłowjekojo su wot naroda swobodni a su jenacy po dostojnosći a prawach.

furlan
Ducj i oms a nassin libars e compagns come dignitât e dirits.
romanç
Tuots umans naschan libers ed eguals in dignità e drets.


obrobje je manj splošno

Če iščemo najbolj splošni slovanski jezik, tako nekateri slavisti trdijo, naj bi to bila slovaščina neke vrste slovanski esperanto. Jaz, ki sem se že več ali manj z večino slovanskih jezikov srečal, ne bi tega zanikal. Denimo slovenščina, pa tudi poljščina, ruščina ali bolgarščina in drugi niso do te mere univerzalni, kar je posledica obrobne lege, večjo mero univerzalnosti bi pripisal srbo-hrvaškimi različicami in tu še najbolj srbščini, ki je konec koncev tudi osnova za celotno področje z velikim vplivom tudi na slovenščino.
Slovaščina ima dosti podobnosti z južno slovanskim, tako tudi slovenščino, še več pa z zahodnimi Slovani, kjer je prehod v češčino in poljščino skoraj neopazen, na vzhodu Slovaške pa imamo podoben tekoč prehod v ukrajinščino, prav na tem področju pa imamo tudi več skupnega s slovenščino.
Tu spodaj primer Splošne deklaracije človekovih pravic, saj kot beremo v Wikipediji Guinessova knjiga rekordov navaja, da je splošna deklaracija človekovih pravic med vsemi besedili prevedena v največ jezikov.
Vse prevode in tudi veliko zanimivega okoli jezikov najdemo na www.geonames.de:


člen 1.
All human beings are born free and equal in dignity and rights.They are endowed with reason and conscience and should act towards one another in a spirit of brotherhood.

rusko
Все люди рождаются свободными и равными в своем достоинстве и правах.
latinica
Vse ljudi roždajutsja svobodnymi i ravnymi v svojem dostojinstve i pravah.


slovaško
Všetci ľudia sa rodia slobodní a sebe rovní , čo sa týka ich dostojnosti a práv.


slovensko
Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice.

poljsko
Wszyscy ludzie rodzą się wolni i równi pod względem swej godności i swych praw.

lužiško srbsko
Wšitcy čłowjekojo su wot naroda swobodni a su jenacy po dostojnosći a prawach.

sreda, 25. november 2009

efiets colaterâi / stranski učinki

Plui o mancul ducj colât in panic o no – o feveli de gnove influence. In Messic si fevelave di un killer virus, dopo dome de industrie farmaceutiche des multinazionâls i plui potents dal planet. In chel timp ducj i politics in Austrie a àn declarât che la vacinazion no sedi necessarie e dopo mês nuie di gnûf, tal Setembar, Otubar i prins muarts in Europe, e in Austrie prime la frute di Bolzan, e subit dopo chest di gnûf ducj cjapâts dal panic, cumò viodût che o vin temperaduris sore 10, vuê tor 15 !! i zornâi a tasin - jo invezit mi soi vacinât – pe prime volte ve ca ancje jo - prin cuintri i purciei e vuê ancjemò cuintri chê viere. Dopo dut o vevi ancje efiets colaterâi – palanchis spindudis:


Par me 2 x 4,90 pe influence + 8,50 Euro pe chê viere= 18,30 Euro
La mê femine chel istès 18,30 Euro, e i fruts 3 x 18,30
Alore o vin spindût ducj 91,50 Euros.

La peraule „purcit”
Te nestre storie tal indeuropean o vevin almancul dôs peraulis pal „purcit” :
*sūs, identic tal latin sūs, alb. thi, grêc sūs, hûs, avest. hū-, sanscrit. sūkará, sloven svinja
e pal piçul a àn doprât:
*pórqos „purcit piçul“: lat. porcus, furl. purc-it, inglês farrow, vieri irlandês orc
Il sloven prase, avest. pǝrǝsa- “purcit piçul” a divegnin di *perq- “sgjavâ”.



Tu je bilo več tam manj panike – mislim na novo gripo. Ko je bil virus še v Mehiki, so govorili o killer virusu, ko so popravili številke, najprej je bilo na tisoče mrtvih potem manj, je šlo samo za farmacevtski posel.
Takrat so politiki, ministri v Austriji vsi ponosno izjavljali, da vsega tega ni treba, cepili se v glavnem ne bo nobeden od njih. Potem je bilo spet tiho. V septembru in oktobru se je pa spet na veliko začelo, sploh ko je umrla v Innsbrucku deklica iz Bolcana– zdaj je spet zatišje, toplo je, danes 15 stopinj smo samo še v srajci zunaj.
Pri meni so bili uspešni, tako sem se že dal cepiti tako za klasiko kot za prašiče, glavni stranski učinek je tedaj finančni:
Za mene 2 x 4,90 evrov za prašiče + 8,50 za klasiko= 18,30 evrov
Žena pa otroci torej 4 x 18,30 Euro.
Vsi skupaj smo torej zaslužili 91,50 evrov.
Pa poglejmo prašiča
Prapredniki indoevropejci naj bi imeli vsaj dve besedi za prašiča:
*sūs, kar je enako latinsko sūs, alb. thi, grško sūs, hûs, avest. hū-, sanskrt. sūkará, sem slovensko, rusko svinja
in za mladiča so uporabljali:
*pórqos: lat. porcus, angleško farrow, sr irlandsko orc
Slovensko in slovanske različice kot prase, avest. pǝrǝsa- so iz korena *perq- “kopati”.