Asterix nol fevele par furlan / Asterix ne govori furlansko

Asterix al è stât bielzà voltât par retoroman o miôr par romanç la lenghe normalizade, un costrut di une lenghe scrite, e ancjemò par sursilvan e vallader, doi dialets fevelâts e vonde diferents, anzit il sursilvan al è un dialet periferic al soreli a mont dai Grisons, se o volìn o podìn clamâlu ancje il cuintripont al furlan che si cjate te periferie al soreli jevât.
A àn voltât l'Asterix par scuasit ducj i dialets todescj, ancje par berlinês o vienês – scuasit ogni borc un po plui grant al à il so Asterix.
Chi l'esempli retoroman
romanç
Nus essan en l'onn 50 a. Cr. La Gallia è occupada dals Romans. Sulet ina culegna da Gals giagliards e cumbattivs resista anc adina als invasurs. E la vita nun è leva per las garnischuns romanas che vivan en ils champs da Pitinale, Aquarium, Susium e Pinetum.
sursilvan
Nus essan egl onn 50 avon Cr. La Gallia ei occupada diltuttafatg dils Romans... Diltuttafatg? Na! Ina culegna gallica che lai buca metter sut giuv tegn petg agl invasur. E las garnischuns romanas als camps da Babaorum, Aquarium, Laudanum e Petschenbonum han tuttavia buca biala veta...
Vallader
Nus essans l'an 50 aunz Cristus. L'intera Gallia es occupada dals Romauns... Propi l'intera? Na! ...üna vschinaunca populeda da Gals chi nu vöglian as suottametter as dosta aunch'adüna cunter ils conquisteders. E la vita per las guarnischuns dals legiunaris romauns dals champs fortifichos da Babaorum, Aquarium, Laudanum e Pochdabum nun es nimia facila.

Cjale ae version sursilvane, il sursilvan nol cognòs la inovazion retoromance-ladine-furlane la palatalizazion dal K, C denant di A:
sursilvan camps
vallader: champs
furlan: cjamps

E Asterix par furlan?
Nô o sin tal 50 denant di Crist. Dute la Galie e je ocupade dai Romans..Dute? No!...
Une borgade de Armoriche ....

Asterix ne govori furlansko

Asterixa so prevedli v skoraj vsak živi ali neživi jezik ali narečje, takorekoč vsaka vas ima svojo Asterix verzijo, tako so strip prevedli tudi v retoromanščino, torej v romanč, umetni stvor pisane retoromanščine, in še v dva druga narečja, ki se govorita na jugu Švice jezika sursilvan in vallader.
Sursilvan zavzema posebno mesto v tej retoromanski skupini, nenazadnje zato ker se nahaja na zahodnem obrobju, nekako nasprotje furlanščini, ki se nahaja na vzhodnem obrobju domnevno iste skupine.

Evo v romanščini

Nus essan en l'onn 50 a. Cr. La Gallia è occupada dals Romans. Sulet ina culegna da Gals giagliards e cumbattivs resista anc adina als invasurs. E la vita nun è leva per las garnischuns romanas che vivan en ils champs da Pitinale, Aquarium, Susium e Pinetum.
sursilvan
Nus essan egl onn 50 avon Cr. La Gallia ei occupada diltuttafatg dils Romans... Diltuttafatg? Na! Ina culegna gallica che lai buca metter sut giuv tegn petg agl invasur. E las garnischuns romanas als camps da Babaorum, Aquarium, Laudanum e Petschenbonum han tuttavia buca biala veta...
Vallader
Nus essans l'an 50 aunz Cristus. L'intera Gallia es occupada dals Romauns... Propi l'intera? Na! ...üna vschinaunca populeda da Gals chi nu vöglian as suottametter as dosta aunch'adüna cunter ils conquisteders. E la vita per las guarnischuns dals legiunaris romauns dals champs fortifichos da Babaorum, Aquarium, Laudanum e Pochdabum nun es nimia facila.

Tu imamo tudi primer sursilvanske posebnosti, ki ohranja v nasprotju z drugimi retoromanskimi jeziki še latinsko vzglasje v položaju K, C pred A-jem:
sursilvan camps
vallader: champs
furlansko: cjamps