Ancje une lenghe e nâs daûr il metodi copy-past / Tudi jezik nastaja po principu copy past

Cirîl e Metodi i sfondadôrs dal slâf scrit e ancje dal sloven di vuê
Ciril e Metod snovatelja pisane slovanščine, tudi pisane slovenščine



In chescj dîs mi visi dispès dai timps cuant che o jeri a stâ a Budapest chestis buinoris frescjis cul soreli di Març. Mi cjatavi tant che student »scuasit in vacancis«, ce che al vûl dî: une borse di studi cence compits concrets o dome: cence compits. A bande di cuatri oris de lenghe ongjare ae setemane no vevi nuie cefâ, no vevi ni famee ni fruts e nancje bêçs, un stât che nol tornarà mai plui mi pâr.
Cussì une di mi vevi presentât tal ufici de segretarie dal dipartiment des lenghis slavis e a dret o domandavi se o podedi fâ alc.
»Tu cognossis il sloven, alore podaressistu fâ une ricercje sul teme dai slavisims che si cjatin te terminologjie de agriculture te lenghe slovene?«, mi proponeve l’innomenât Dr. Nyomárkay il president dal dipartiment.
»La agriculture ..eh..«, e in mancul di un minût »rendben van! (= ok!)«
Cussì o vevi un compit, une vore, ce biel! Ogni di mi inviavi a pît (une ore) dilunc e traviars il Gellért hegy a vore inte biblioteche nazionâl di Széchényi.
Lavorant o deventavi pôc a pôc une specie di espert ce che al rivuarde i neoslavisims te lenghe slovene e un espert par ce che al tocje la agriculture dal Votcent.
Studiâ i (neo)slavisims de lenghe slovene al vûl dî lâ indaûr cul timp fâ un viaç, cjatâsi al pont de nassite de lenghe moderne scrite, al pont de nassite dal popul sloven modern, parce che i tiermins »Slovenec« par sloven e »Slovenija« pal paîs/stât Slovenie a son vonde resints. Prin si doprarin nons tant che Kranjec, Kranjsko e altris.
Tal Votcent a tacarin a doprâ un non universâl par ducj che a fevelin une varietât slovene, cussì si doprave Slovenec e Slovenija ce che al vûl dî »Slâf, Slavie«. Par jessi precîs i tiermins Slovenec e slovenski si doprarin ancje prin, ju dopre ancje Trubar tal Cinccent, però tant che tiermin o non esclusîf-universâl par ducj i slovens ancje tal sens politic stât-popul lu doprin dal Votcent.
Tal câs dal furlan se si fevele di neologjisims, o vin il stât »cumò«, dome che mi pâr plui facil cjatâ fûr une gnove terminologjie furlane viodût che si pues doprâ la terminologjie pronte za fate e esistente in dutis lis altris lenghis latinis divigninte a dret dal latin.
Tal câs dal sloven – o tornìn tal Votcent dopo il 1848 - nol jere cussì facil, parce che il latin no si podeve doprâlu, alore si doprave e copiave la terminologjie ceche, russe e tal câs de terminologjie glesiastiche la terminologjie di Ciril e Metod i sfondadôrs de glesie ortodosse slave. Ciril e Metod a vevin voltât la terminologjie greche a dret doprant un dialet slâf un vieri bolgâr fevelât a Thessaloniki e tai contors de citât Izmir/Smyrna/Smirna (vuê Turchie).
Une di chês peraulis e je la peraule »blagoslov« e »blagosloviti« = lat: bene-dictio, grêc: eu-logia, sloven, cravuat: blago-sloviti che al vûl di tal slâf modern »dobro govoriti« = fevelâ ben.
Il grêc »logos« si lee a dret al slâf »slovo«, tal sloven cheste peraule no si dopre plui cun chest significât, dome tal sens di »slovó« = cumiât
Dominus vobiscum. = polac: Pan z wami. = sloven: Gospod z vami.
Et cum spiritu tuo = polac: I z duchem Twoim. = sloven: In s tvojim duhom.
Benedicat vos omnipotens Deus, Pater et Filius † et Spiritus Sanctus. =
Polac: Niech was błogosławi Bóg wszechmogący, Ojciec i Syn † i Duch Święty. =
Sloven: Blagoslovi vas vsemogočni Bog: Oče in Sin in Sveti Duh.
Slavisims che si cjatin ancje tal innomenât dizionari serp di Vuk Stefanović Karadžić:
blagoslov „benedictio"4, blagosloven „benedictus", blagosloviti „benedico",
blagost „bonitas", blažen „beatus", blaženstvo „beatititudo",
gospod „Dominus", dobrotvor „benefactor",
dostojan „(Dubrovnik), dignus",
zapotiti se „sudo",
pokoj „requies"
prestol, prijestol „thronus"
tvoriti „creo, facio"
Il dizionari di Vuk Karadžić al fo il prin dizionari de lenghe serbe e cravuate moderne e scuasit la nassite dal cravuat e serp modern.
Dutis chestis peraulis soredut dutis che a tachin cul element blag-, blaž- a son jentrât inte lenghe slovene pe puarte de ortodossie, storichementri screadis a dret di Cirîl e Metodi che a metevin dongje la version slave dai tescj sants par prin sul teritori tor de citât Izmir/Smirna e daspò ancje in Moravie tor di Brno – Bratislava fin al teritori dal Balaton vuê Ongjarie ven a dî il teritori dai slovens di soreli jevât.

Esemplis gjavât fûr de mê vore di Budapest nomenade:
enokopiten adj: ´egypatájú´; Cig., Pl.// or. odnokopytnyie, b. ednokopitni, l. jednokopytowe, cseh. jednokopytní.
enostaničen adj: einzellig; Caf.
enostebeln adj: einstämmig; Cig., Pl.
enozob adj: einzähnig; Cig., Pl.
enozrn adj: egymagvú; Pl.// cf. or. odnozërnyj, cseh. jednozrnný, l. jednoziarnisty ´id.´.
izmetalo n: Ausfürunsorgan (zool.); Cig.-T, Pl.: horv.// szh. izmetalo ´id.´ (Šulek).
okrak m: Schweinsfuss; Habd. Mik., Caf., Pl.// szh. okrak 'id.' (Bjel., Jambr., Stulic, Dan.).
podbradnik m: '(ló) alladzó' (Jan.), 'lószerszám' (Cig.); Pl.// ? cseh. podbradník '(ló) alladzó'.
podgrlje n: Wamme; Jan., Cig.-T, Pl.// cseh. podhrdlí 'torok'(Ott.), 'id.' (SSc).
podgrodje n: '(zool.) Vorderbrustring'; Cig.-T, Pl.: horv. term.
podkrajec m: Unterrand d. Muscheln; Cig..-T, Pl.: horv.-ból.//
podplečje n: 'csontoldalas'; Pl.// cseh. podplecí 'id.'.
podbradek m: 1. Unterkinn (Mur.) 2. 'hasrész, Wamme d. Rindes' (Caf.); Pl.// cseh. podbradek 'id.'.
razsoha f: 'villásodás, villás elágazás, kettõs bog(as), álernyõ'; Pl.// cf. cseh. rozsocha; LW.
rodilo n: ‚nemi szerv’ (Jan., Cig.); rodila (pl. )‘nemiszervek’ (Jan., Cig., Cig.-T); Pl.// horv. rodilo ‚(anya)méh’ (Šulek Wb.); cseh. rodidlo ‚nemi szerv’; rodidla (pl.) ‚nemiszervek’


Tudi jezik nastaja po principu copy past

Te dni se spominjam pogosto dneve, takratne spomladi, ko sem se v Budimpešti takorekoč sončal, to pomeni, da sem bil kot študent na štipendiji brez konkretnih nalog, kar je seveda nekaj časa v redu, na dolgo pa seveda ne. Poleg tistih štirih uric madžarščine v bistvu ni bilo nobene obveze, tudi nisem imel družine, ne otrok, pa tudi ne denarja, čeprav sem imel za takratne madžarske razmere, kar solidno plačo, takrat kakih 80 tisoč forintov tam okoli 650 mark. Tako nisem niti predolgo čakal in se kaj kmalu predstavil v pisarni tajništva oddelka za slovanske jezike in naravnost vprašal, če imajo kaj dela zame, ali če bi lahko kaj naredil.
»Ti poznaš slovenščino, lahko bi naredil raziskavo o poljedeljskih izrazih v slovenščini, ki so bili prevzeti v sklopu z drugimi slavizmi.«, mi je predlagal predstojnik Dr. Nyomárkay, specialist gradiščanske hrvaščine.
»Poljedeljstvo .ah in eh..«, »rendben van! (= ok!)«
Končno sem dobil delo, čeprav se mi je zdela tema ne preveč enostavna, odpravljal sem se dnevno peš na lep sprehod preko Gellertov hrib (Gellért hegy), kaka urica, v narodno knjižnico Széchényi. To je največja knjižnica na Madžarskem, tudi v zvezi s slovenščino se dobi ogromno, samo bife je podpovprečen, suhe votle žemlje s še bolj suho tuno, ampak poceni, to je bil moj standardni meni.
Listajoč po raznih starih čeških in ruskih slovarjev sem postal tako strokovnjak za slovanske novotvorbe v jeziku poljedeljstva iz 18. stoletja.
Zbiral sem nenavadne, danes komaj še kje v rabi, besede kot npr. (nekaj primerov iz moje omenjene naloge):
enokopiten adj: ´egypatájú´; Cig., Pl.// or. odnokopytnyie, b. ednokopitni, l. jednokopytowe, cseh. jednokopytní.
enostaničen adj: einzellig; Caf.
enostebeln adj: einstämmig; Cig., Pl.
enozob adj: einzähnig; Cig., Pl.
enozrn adj: egymagvú; Pl.// cf. or. odnozërnyj, cseh. jednozrnný, l. jednoziarnisty ´id.´.
izmetalo n: Ausfürunsorgan (zool.); Cig.-T, Pl.: horv.// szh. izmetalo ´id.´ (Šulek).
okrak m: Schweinsfuss; Habd. Mik., Caf., Pl.// szh. okrak 'id.' (Bjel., Jambr., Stulic, Dan.).
podbradnik m: '(ló) alladzó' (Jan.), 'lószerszám' (Cig.); Pl.// ? cseh. podbradník '(ló) alladzó'.
podgrlje n: Wamme; Jan., Cig.-T, Pl.// cseh. podhrdlí 'torok'(Ott.), 'id.' (SSc).
podgrodje n: '(zool.) Vorderbrustring'; Cig.-T, Pl.: horv. term.
podkrajec m: Unterrand d. Muscheln; Cig..-T, Pl.: horv.-ból.//
podplečje n: 'csontoldalas'; Pl.// cseh. podplecí 'id.'.
podbradek m: 1. Unterkinn (Mur.) 2. 'hasrész, Wamme d. Rindes' (Caf.); Pl.// cseh. podbradek 'id.'.
razsoha f: 'villásodás, villás elágazás, kettõs bog(as), álernyõ'; Pl.// cf. cseh. rozsocha; LW.
rodilo n: ‚nemi szerv’ (Jan., Cig.); rodila (pl. )‘nemiszervek’ (Jan., Cig., Cig.-T); Pl.// horv. rodilo ‚(anya)méh’ (Šulek Wb.); cseh. rodidlo ‚nemi szerv’; rodidla (pl.) ‚nemiszervek’
Ukvarjati se s to temo pomeni spremljati dogodke okoli nastajanja moderne slovenščine, obenem nastajanja modernih pojmov kot »Slovenija, Slovenec« itd. V Furlaniji poteka prav zdaj ta razvoj v smeri samostojne nacije, naroda, jezika in s tem povezano nastaja tudi vsa terminologija, tudi poljedeljska.

V 18. stoletju je pri Slovencih nastala terminologija po zgledu češčine, ruščine in srbohrvaščine, deloma tudi iz kakega drugega slovanskega jezika, kot poljščina ali stara cerkvena slovanščina Cirila in Metoda. Del terminologije predvsem cerkvene je dokazano neposredno iz stare cerkvene slovanščine že v času Cirila in Metoda vplivala na slovenščino, saj sta delovala v neposredni bližini na območju Moravske in današnje Madžarske, okoli Blatnega jezera.
Iz cerkvene terminologije npr. »blagoslov« in »blagosloviti« = lat: bene-dictio, grêc: eu-logia, slovensko, hrvaško: blago-sloviti, kar dobesedni pomeni »dobro govoriti«.
Grška beseda »logos« sta Ciril in Metod prevedla s slovansko »slovo«, v slovenščini, te besede v tem pomeni ne rabimo več, samo še kot »slovó« = kar v bistvu pomeni »beseda kot slovo«, v narečjih se pa beseda slovo še danes rabi v pomenu »beseda«
Primer primerjave:
Dominus vobiscum. = poljsko: Pan z wami. = slov.: Gospod z vami.
Et cum spiritu tuo = poljsko: I z duchem Twoim. = slov: In s tvojim duhom.
Benedicat vos omnipotens Deus, Pater et Filius † et Spiritus Sanctus. =
poljsko: Niech was błogosławi Bóg wszechmogący, Ojciec i Syn i Duch Święty. =
slov: Blagoslovi vas vsemogočni Bog: Oče in Sin in Sveti Duh.
Slavizmi iz slavnega slovarja srbščine Vuka Stefanovića Karadžića:
blagoslov „benedictio", blagosloven „benedictus", blagosloviti „benedico",
blagost „bonitas", blažen „beatus", blaženstvo „beatititudo",
gospod „Dominus", dobrotvor „benefactor",
dostojan „ dignus",
zapotiti se „sudo",
pokoj „requies"
prestol, prijestol „thronus"
tvoriti „creo, facio"