la lenghe furlane e slovene furlanski in slovenski jezik

in Slesie / v Šleziji

2010-09-12T18:24:00.016+01:00

Cieszyn

La segnalazion bilenghâl a Český Těšín / dvojezični napis v Češkem Tešinu

Turist Iván a Cieszyn/ Turist Iván v Tešinu
La place principâl di Cieszyn / glavni trg v Tešinu

Bracki Browar Zamkowy w Cieszynie ven a stâi la bire di Cieszyn / Tešinsko pivo

la frontiere / meja

O sin stâts a Ostrava e Cieszyn, a viodi un toc scognossût. Propit in chel teritori chi si cjate la minorance polache in Cechie sù e jù 40 mil di personis dongje de tierce plui grande citât ceche Ostrava. La plui part di lôr e vîf a Česky Tešin o par polac Czeski Cieszyn, di fat si trate di une citât taiade in doi tal 1920 dopo la prim vuere mondiâl tant che Nova Goriza/Gurize o Frankfurt (Oder)/ Słubice dopo la seconde. La citât storiche Cieszyn si cjate al di là dal flum Olza, cec Olše, todesc Olsa.
Chi a fevelin il dialet slesian polac di Cieszyn o tant che lu clame la int locâl „po našymu“, polac: gwara cieszyńska, cec: těšínské nářečí che e mostre influencis todescjis tant che in dute la Slesie e vuê influencis soredut dal cec. A fevelin di un dialet continuum o un interdialet slesian tra il cec e il polac, ma di fat al è un dialet polac fevelât in Cechie.
Esemplis:
Jedzie mi cug = il gno tren al partìs
cug = dal todesc Zug „tren“
jo mówiym po naszymu „o feveli par polac di Cieszyn“
cec Já mluvím = slesian di Cieszyn jo mówiym = polac Ja mówię = o feveli
slesian: Mocie co na pici? = polac Macie coś do picia? = cec: Máte něco k pití? = sloven: Imate kaj za piti? = furlan: Vêso alc di bevi?

v Šleziji

Bili smo v Ostravi in Tešinu (Cieszyn) in si ogledali košček nepoznanega terena. Severneje in južneje sem že hodil, ampak ta hodnik sem pa izgleda spustil, zdaj pa luknjo uspešno zapolnil. Prav v tem hodniku živi tudi poljska manjšina na Češkem, okoli 40 tisoč, večina živi v mestu Česky Tešin (poljsko Czeski Cieszyn). Tu gre kot v našem primeru Nova Goriza/Gorizia za deljeno mesto, mejo so potegnili na reki Olza po prvi svetovni vojni v letu 1920. Polaki so takoimenovano področje Zaolzje imeli za svoje in leta 1938 to območje tudi zasedli. Leto kasneje je izbruhnila svetovna vojna in danes po vojni je meja spet tam, kjer je bila.
Poljsko šlezijsko narečje, ki se govori v Zaolzju, imenujejo v Tešinu enostavno „po naszymu“, Čehi temu pravijo: těšínské nářečí. Narečje se dosti razlikuje od uradne poljščine, zadnjič sem gledal neki film na poljski televiziji posnetega v tešinskem govoru s poljskimi podnapisi.
Primeri:
Jedzie mi cug = Gre mi vlak
cug = iz nemško Zug
jo mówiym po naszymu „govorim po našem“
češko Já mluvím = šlezijsko jo mówiym = poljsko Ja mówię = jaz govorim
šlezijsko Mocie co na pici? = poljsko Macie coś do picia? = češko: Máte něco k pití? = slov.: Imate kaj za piti?

Gelem Gelem

2010-07-08T14:11:00.003+01:00

L'imni dal popul Rom e je la cjante Gelem, Gelem, Djelem, Djelem, te grafie ongjarese ancje Gyelem, Gyelem, scrite tal 1969 di Jarko (Žarko) Jovanović di Belgrât che za di un grum di agns al vîf a Parîs. In Cechie o plui precîs sul teritori dal stât muart Cechoslovachie i Roms no cognossin chest imni, lôr a doprin un altri „Čhajori romani“, che al fo scrit tal cjamp di concetrament a Auschwitz.

Alore viodìn il test:

Gelem, gelem, lungone dromensa
O voi, o voi par lungjis stradis
GELEM = o soi lât, peraule vieri de Indie dal vieri indian (sanscrit) yâ-
P.e. intun altri cjant: ande Pešta gjelem = o soi lât a Budapest
LUNGONE = lungjis di lungo = lunc che al diven dal rumen. lung
DROMENSA = stradis - di drom = strade che al diven dal rumen drum e indevant dal grêc δρόμος

Maladilem bakhtale Romensa
o ai cjatât roms contents
MALADILEM = o ai cjatât
BAKHTALE di bakhtalo = content, feliç dal non BAKHT, peraule viere de Indie dal vieri indian (sanscrit) bhâgá , iran. bakht, turc baht »fortune«
ROMENSA di ROM »rom, omp« dal vieri indian DOM »omp, omp puar
Viôt p.e.
Gadje Gadjensa, Rom Romensa. No-roms cun no-roms, Roms cun Roms

A Romale katar tumen aven,
Oh Roms dontri vignîso,
KATAR – dontri
TUMEN – pronon personâl 2. pl. voaltris – peraule vieri viôt te lenghe hindi TUM
AVEL – vignî – dal indian vieri âp- rivâ, pracrit âvai-

E tsarensa bahktale dromensa?
cu lis tendis su stradis contentis ?

A Romale, A Chavale
Oh roms, oh popul rom
CHAVALE – fruts – dal indian vieri sanscrit śavo, yahu »frut«

Vi man sas ek bari familiya,
Une volte o vevi une grande famee
BARO – grant – dal indian vieri bhadra, hindi barâ »grant«
FAMILIYA - famee
EK – un – dal indian vieri éka, hindi ek

Murdadas la e kali legiya
Però chei de legjon nere ur àn copât
MURDAREL – copâ
KALO – neri – dal indian vieri sanscrit kalâ, hindi kâla
LEGIYA - legjon

Aven mansa sa lumniake Roma,
Vignît cu me rom di dut il mont
AVEL – vignî
MANSA – »cu me« strumentâl dal pronon pers. ME »jo«
LUME – mont - dal rumen lumea

Kai putaile e romane droma
Pai roms lis stradis a son viertis
KAI - chi
PUTREL, PUTER – vierzi

Ake vriama, usti Rom akana,
Al è rivât il timp, jevait sù roms e je ore,
VREME – timp – dal serp-cravuat vreme
USTYEL – felkel – dal indian vieri utthâ
AKANA – cumò – dal indian vieri kšana- „moment“

Men khutasa misto kai kerasa
O montarìn sù plui in alt se agjìn

MISTO – une vore; ben – dal indian vieri mishta »dolç«
KER – fâ – dal indian vieri kar, hindi karnâ

A Romale, A Chavale
Oh roma, oh popul rom

La version furlane

O voi, o voi par lungjis stradis
o ai cjatât roms contents
Oh roms dontri vignîso,
cu lis tendis su stradis contentis ?
Oh roms, oh popul rom
Une volte o vevi une grande famee
Però chei de legjon nere ur àn copâts
Vignît cu me roms di dut il mont
Pai roms lis stradis a son viertis
Al è rivât il timp, jevait sù roms e je ore,
O montarìn sù plui in alt se agjìn
Oh roms, oh popul rom

Romska himna
Romska himna je pesem «Gelem, Gelem«, uporabljajo se številne različice glede na krajevno narečje in način zapisovanja »Gyelem, Gyelem", "Dzelem, Dzelem","Dželem, Dželem", "Djelem, Djelem", "Ђелем, Ђелем", "Ѓелем, Ѓелем","Џелем, Џелем", "Джелем, джелем", »Opré Roma“ „Romale Shavale“, »Roma Chavale«
Spesnil jo je leta 1969 Žarko (Jarko) Jovanović iz Beograda, ki že dolga leta živi v Parizu. Na prvem mednarodnem svetovnem kongresu Romov leta 1971 v Londonu je bila himna proglašena za skupno himno vseh Romov. V besedilu omenjene Črne legije naj bi se nanašale na esesovske enote, ki so delovale na ozemlju bivše Jugoslavije med drugo svetovno vojno.
Na ozemlju bivše Češkoslovaške uporabljajo tamkajšnji Romi drugo himno „Čhajori romani“, ki so jo prinesli seboj iz taborišča Auschwitz.

Besedilo:
Gelem, gelem, lungone dromensa
Hodil, hodil sem po dolgih poteh
GELEM = šel sem – iz stare indijščine yâ-
npr. v neki drugi znani pesmi: »ande Pešta dželem« = šel sem v Budimpešto
LUNGONE od LUNGO »dolg«, kar je iz romun. lung
DROMENSA od DROM »cesta«, iz romun. drum, kar je iz gr. δρόμος

Maladilem bakhtale Romensa
Spoznal sem srečne Rome
MALADILEM = spoznal sem
BAKHTALE od BAKHTALO = srečen od samostalnika BAKHT iz indijščine bhâgá , iran. bakht, turšk baht »sreča«
ROMENSA orodnik od ROM »Rom, človek« iz indijščine DOM »človek«
Primerjaj znani romski rek:
Gadje Gadjensa, Rom Romensa, Ne-Romi z ne Romi, Romi z Romi

A Romale katar tumen aven,
O Romi skod prihajate,

KATAR – odkod
TUMEN – osebni zaimek 2.os.mn. »vi« – indijska beseda, prim. hindi TUM
AVEL – priti – iz st. indijsko âp- priti, doseči, prakrt âvai-

E tsarensa bahktale dromensa?
S šotori po srečnih poteh?

A Romale, A Chavale
O Romi, o romski bratje

CHAVALE – otroci od CHAVO »otrok« iz st.ind. śavo, yahu »otrok«, romska beseda

Vi man sas ek bari familiya,
Imel sem nekoč veliko družino,

BARO – velik – iz st. indijsko bhadra, hindi barâ »velik«
FAMILIYA - družina
EK – ena – iz st. indijsko éka, hindi ek "ena"

Murdadas la e kali legiya
A Črne legije so jih ubile

MURDAREL – ubiti
KALO – črn– iz st. indijsko kalâ, hindi kâla
LEGIYA - legija

Aven mansa sa lumniake Roma,
Pojdite z menoj Romi iz celega sveta

AVEL – vignî
MANSA – »z menoj« orodnik od os. zaim. ME »jaz«
LUME – svet - dal rumen lumea "svet"

Kai putaile e romane droma
Za Rome so poti odprte
KAI - tukaj
PUTREL, PUTER – odpreti

Ake vriama, usti Rom akana,
Zdaj je čas, dvignite se Romi vsi,

VREME – čas – iz srb-hrv vreme
USTYEL – vstati, dvigniti se– iz st. indijsko utthâ
AKANA – zdaj – iz st. indijsko kšana- „trenutek“

Men khutasa misto kai kerasa
Dvignili se bomo visoko, če se potrudimo

MISTO – zelo; dobro – iz st. indijsko mishta »sladek«
KER – delati, narediti – iz st. indijsko kar, hindi karnâ

A Romale, A Chavale
O Romi, o romski bratje

Furrrlaaan in semifinâl

2010-07-03T14:23:00.001+01:00

Ancje se i furlans no, la peraule furlan scrite par spagnûl Forlán e je za in semifinâl, ogni match grazie a Forlán e ven pronunciade plui di cent voltis cussì almancul îr te television austriache, ma ancje te television ceche, o cjali dutis lis dôs, par cec però e ven pronunciade furrrlaaan e cussì la peraule a mi mi plâs di plui.

Sît par imparâ il sloven / spletno učenje slovenščine z novimi posnetki

2010-05-05T13:26:00.002+01:00

Us segnali une biele iniziative dal istitût universitari di slavistiche a Amburc
il leam http://www.slowenisch-lernen.uni-hamburg.de/
che mal à mandade la letore di sloven Monika Pemič.
Si trate di un cors di lenghe slovene virtuâl sul sît disore a Amburc. Si cjate pôc te Rêt se tu ciris alc che ti jude a imparâ il sloven di bessôl – e infin ancje jo o ai za cirît di fâ une specie di cors.
Chei di Amburc a àn zontât gnovis lezions dut insieme 15 lezions e lis cinc ultimis ancje cuntune version audio une robe une vore utile par chei che a vuelin dome imparâ a lei par sloven o viodi cemût che si pronuncin lis peraulis. Propit la version audio e une imprest di clâf. Jo par gno cont o ai imparât simpri lis lenghis scuasit dome scoltant audio cassetis e cumò o dopri il mp3 e i servizis podcast.
Un probleme però il sît al è par todesc, al bisugnarès fâ une version furlane o almancul inglese.

spletno učenje slovenščine z novimi posnetki

Svojčas sem se sam lotil tečaja slovenščine za Furlane.
Tu je zdaj primer spletnega tečaja slovenščine SLOWENISCH LERNEN, ki ga pripravlja Inštitut za slavistiko Univerze v Hamburgu z naslovom http://www.slowenisch-lernen.uni-hamburg.de/
Tečaj so izgradili, tako da zdaj obsega 15 lekcij in test, zadnjih pet enot so obogatili s tonskimi posnetki, ki pa so po mojem mnenju ključni, sam sem se učil številne jezike v glavnem samo s kasetami (ko so bile še kasete). Vrtel sem jo znova in znova, tako sem se svojčas lotil portugalščine, arabščine in drugih (zdaj sem že vse pozabil).

il sun dal sloven / zven slovenščine

2010-05-02T20:06:00.005+01:00

il vocalisim de lenghe indeuropeane al è scuasit identic cul vocalisim de lenghe latine o greche, un sistem matematichementri simetric e masse ideâl ven â dî o vin
vocâls curtis : A O E U I e lungjis Ā Ō Ē Ū Ī
chel sisteme si è mantignût vonde ben tes lenghis modernis latinis, propit tipic pal sun melodic -tant che se a cjantassin - dal talian o spagnûl.
Tal câs dal slâf o vin un sistem mancul simetric, za tal slâf antîc lis vocâls a deventavin plui curtis, p.e. i > ь une »i« che si pronuncie plui tant che un i indebolît dongje al ə, fonetichementri si fevele di un [ĭ]
Te Slavie moderne o vin sistemis ridusûts, vocâls che si pierdin e altris che a provochin la palatalizazion di diviersis consonants scuasit simpri daspò di ogni vocâl anteriôr:
g-ь > ž p.e. drug-ь-b-a > sloven družba, rus družba
k-ě >c p.e. kěna (< kaina) > sloven. cena, rus. cena
Interessant che la palatalizazion e va indenant ancje tes dialets moderns, ancje dentri dal sloven:
sloven di Gorenjska:
g > j p.e. noge “pîts” > nojé
k > č p.e. kje »dulà« > čé
h > š p.e. hiška »cjasute« > Šiška

Propit chês consonants che si scrivin cu la pipe š, č, ž, ć, đ e altris a son tipichis e responsabilis pal caratar o sun des lenghis slavis, plui che tal sloven o cravuat ju cjatìn tal polac o cec:
Esemplis
cravuat e sloven RE > cec ŘE, polac RZ (=ž)
slov. reka : cravuat rijeka : polac rzeka : češ. řeka »flum«
slov. morje : cravuat more : polac morze : češ. moře »mâr«

cravuat e sloven -OST > polac –OŚĆ = furl. »-tât«
cravuat, sloven novost : polac nowość »novitât«

Il risultât il caratar mancul melodic, paronât di consonants soredut di chês palatâls. Lis plui melodichis grazie al lôr sisteme vocalic a son il serp e cravuat, za mancul il sloven modern dulà o vin une schirie di gambiaments. Tai dialets dal amont e te lenghe fevelade o vin une riduzion des vocâls altis I,U (miš > məš, kruh > krəh) e de a curte A (zlat > zlət).

il sisteme:

IE = la lenghe indoeuropeane
curtis
IE *i > protoslâf ĭ, slâf antîc ь > sloven a, ə, e
grêc línon, lituan lìnas, slâf a. lьnъ, sloven lân, cravuat lan, rus lёn, cec len, furl. lin (< līnum)
protoslâf *pьsь > serp, cravuat pas, sloven pes [pəs]
protoslâf * dьnь > serp, cravuat dan, bolgâr den, sloven dan, sloven orientâl den

IE *u > protoslâf ŭ, slâf antîc ъ > sloven u, ə, e
lat. muscus, furl. moscje (< musca), slâf antîc mъhъ, rus. moh, sloven muha
protoslâf * sъnъ > serp, cravuat san, sloven sen [sən], bolgâr sən

IE *e > protoslâf e, slâf antîc e > sloven e
lat. decem, slâf antîc desętь, sloven deset

IE *o > protoslâf o, slâf antîc o > sloven o
lat. oculus, slâf antîc oko, sloven oko, furl. voli (< *ogl- < oculus)

IE *a > protoslâf o, slâf antîc o > sloven o
lat. axis, furl. as, lituan ašìs, slâf antîc osь, sloven os

lungjis

IE *ī > protoslâf i, slâf antîc i > sloven i, ə
lat. vīvus, furl. vîf, lituan gývas, slâf a. živъ, sloven živ

IE *ū > protoslâf y, slâf antîc y > sloven i, ə
lat. fūmus, furl. fum, lituan, dūmas, slâf antîc dymъ, sloven dim

IE *ē > protoslâf ē, slâf antîc ě > sloven e
lat. sēmen, furl. sêm, slâf antîc sěmę, sloven seme

IE *ō > protoslâf a, slâf antîc a > sloven a
lat. dōnum, furl. don, grêc dôron, slâf antîc darъ, sloven dar

IE *ā > protoslâf a, slâf antîc a > sloven a
lat. māter, furl. mari, slâf antîc mati, sloven mati

zven slovenščine

Vokalizem (pozne) indoevropščine se je ohranil skoraj nespremenjeno v latinščini in stari grščini, gre za sistem, ki se zdi matematsko simetričen, mogoče celo preveč v ravnovesju, zato je indoevropsko prastanje glede vokalizme še vedno uganka.
Poznoindoevropski in tudi kasnejši latinski sistem:
kratki: A O E U I in dolgi Ā Ō Ē Ū Ī
To se je ohranilo še v veliki meri v modernih latinskih jezikih, predvsem v italijanščini in španščini, zato zvenita ta jezika tudi tako melodično kot petje.

V primeru slovanskih jezikih imamo manj simetrični sistem, že v praslovanščini so samoglasniki postali krajši, dolgi so postali kratki, prvotno kratki pa še krajši celo dvojno kratki, take dvojno kratke samoglasnike pozna danes npr. japonščina.
Primer: i je postal “ ь » neke vrste ijevski polglasnik [ĭ].
V sodobnih slovanskih jezikih se je prvotni samoglasnik pogosto celo izgubil npr.
praslovansko zvalnik *otьče > oče
in pogosto so samoglasnik odgovorni za nebnjenje ali po zvenu za značilno slovansko šumenje:
g-ь > ž p.e. drug-ь-b-a > sloven. družba, rusko družba
k-ě >c p.e. kěna (< kaina) > sloven. cena, rusko cena
Zanimivo je, da je to nebnjenje šlo znotraj slovenščine še naprej npr. v koroščini in gorenjščini:
g > j noge > gorenj. nojé
k > č kje > gorenj. čé
h > š hiška > gorenj. Šiška
Prav šumniki in šumenje je dalo značaj, mogoče v največji meri v poljščini in češčini:
hrv. in slov. RE odgovarja vedno: > češ. ŘE, poljsko RZ (=ž)
slov. reka : poljsko rzeka : češ. řeka
slov. morje : poljsko morze : češ. moře

hrv. in slov. -OST odgovarja vedno: > poljsko –OŚĆ
hrv. in slov. novost : poljsko nowość
Kar se tiče vokalizma je melodičnost v največji meri dosežena v srbščini in hrvaščini, v slovenščini, predvsem na zahodu zaradi vseprisotnega polglasnika le v manjši meri
npr. n zahodu i, u (miš > məš, kruh > krəh) in kratki A (zlat > zlət).

IE = indoevropščina
kratki
IE *i > praslovansko ĭ, staroslovansko ь > sloven a, ə, e
grško línon, litvansko lìnas, staroslovansko lьnъ, slovensko lân, hrv. lan, rusko lёn, češ. len
praslovansko *pьsь > srb, hrv. pas, slov. pes [pəs]
praslovansko * dьnь > srb, hrv. dan, bolg. den, slov. dan, vzhodno slov. den

IE *u > praslovansko ŭ, staroslovansko ъ > sloven u, ə, e
lat. muscus, furl. moscje (< musca), staroslovansko mъhъ, rus. moh, sloven muha
praslovansko * sъnъ > srb, hrv. san, slov. sen [sən], bolg. sən

IE *e > praslovansko e, staroslovansko e > sloven e
lat. decem, staroslovansko desętь, sloven deset

IE *o > praslovansko o, staroslovansko o > sloven o
lat. oculus, staroslovansko oko, sloven oko, furl. voli (< *ogl- < oculus)

IE *a > praslovansko o, staroslovansko o > sloven o
lat. axis, furl. as, litvan. ašìs, staroslovansko osь, sloven os

lungjis

IE *ī > praslovansko i, staroslovansko i > sloven i, ə
lat. vīvus, furl. vîf, litvan gývas, staroslovansko. živъ, sloven živ

IE *ū > praslovansko y, staroslovansko y > sloven i, ə
lat. fūmus, furl. fum, litvan, dūmas, staroslovansko dymъ, sloven dim

IE *ē > praslovansko ē, staroslovansko ě > sloven e
lat. sēmen, furl. sêm, staroslovansko sěmę, sloven seme

IE *ō > praslovansko a, staroslovansko a > sloven a
lat. dōnum, furl. don, grêc dôron, staroslovansko darъ, sloven dar

IE *ā > praslovansko a, staroslovansko a > sloven a
lat. māter, furl. mari, staroslovansko mati, sloven mati

Un probleme dai siôrs / bogatejši v težavah

2010-04-21T10:57:00.002+01:00

Lis catastrofis, taramots a copin i puars che no àn la pussibilitât di scjampâ, a restin fêrs dongje di un pericul potenziâl, infin a àn altris problemis. Cheste volte cul vulcan islandês Eyjafjallajökul al è dut come gambiât, i puars no àn masse bisugne di cjapâ un svol par une destinazion lontane o par cjatâsi une dì a Brussel e chê altre dì a NewYork par gambiâ dôs peraulis e dut chest te ete di videoconferencis.
islandês Eyjafjallajökull >
EYJA “isule“ di antîc nordic »EY« di gjerm. *agwiô, che si cjate tal todesc modern EILAND «une piçule isule«
FJALLA »clap, montagne« di antîc nordic FJALL di gjerm. *felza-, che si cjate tal todesc FELS »clap«
JÖKULL »glace« di antîc nordic »jǫkull« che al diven de lidrîs indoeuropeane: i̯eg-
cheste lidrîs si cjate dome tes lenghis gjermanichis e celtichis
p.e. inglês icicle »ghiacciolo“ , vieri todesc ihilla

Cheste e je une peraule viere-viere si cjate in dut il teritori european, ma ancje te Asie, cussì tal indoeuropean *jeg »toc di glace«, tal uralic, dulà o vin finlandês JÄÄ »glace«, ongjarês JÉG, ma la stesse lidrîs si cjate ancje te lenghe dai escimos, tal altaic (mongol, lenghis turchis) e dravidic.
Alore un probleme dai siôrs e par me però nome une chistion lenghistiche e o podarès dî che l'ongjarês ti jude a capî l'islandês!

bogatejši v težavah

Katastrofe, potresi ponavadi ubijajo predvsem revne, saj nimajo kam bežati, konec koncev se s takšno morebitno nevarnostjo niti ne ukvarjajo. Tokrat se zdi, je ognjenik Eyjafjallajökul , ime že vsi poznamo, vse obrnil, saj se revežem ne mudi na srečanja v Nju York (uporablja se tudi Novi York in novijorški, čeprav prav je le New York), zdaj pa ajmo vsi na videokonferenco, podpis pa virtualno!
islandsko Eyjafjallajökull >
EYJA “otok“ od staronordijsko EY, kar je pragermansko *agwiô, to pa ustreza nemški besedi EILAND «otoček«
FJALLA »skala« od staronordijsko FJALL, kar je pragermansko * felza-, kot nemško FELS «skala«
JÖKULL “ledenik, led” od staronordijsko jǫkull »led«, angleško sorodno je ICICLE »košček ledu«, to pa je vse iz praindevropskega korena *JEG-, ki se pojavlja samo v germanskih in keltskih jezikih.

Tu gre, nekateri predpostavljajo, za zelo staro besedo, saj se pojavlja tudi v jezikih Azije, tako v uralski družini, npr. finsko JÄÄ »led« ali madžarsko »jég“, se pa dobi ta koren tudi v altajskih jezikih (turški in mongolski npr.) in celo pri eskimih.

Torej le težava bogatih, zame pa zanimivo jezikoslovno vprašanje, lahko bi celo rekel, da ti znanje madžarščine -v tem primeru- pomaga razumeti islandščino!

Il dibisugn di jessi produtîf / potreba po učinkovitosti

2010-04-12T14:28:00.004+01:00

Cumò che mi impensi dal timp cuant che o vevi scrivût i dizionaris chel furlan o chel albanês, ma ancje chêi altris che no ai mai finît, che si cjatin cumò ducj ancje su la pagjine http://evroterm.gov.si/slovar/ – cumò mi ven iniment ce biel passetimp che al jere chest, alore par meti a confront la robe, scrivi un dizionari al somee ae ativitât che si davuelç cuant che si va a foncs, une ativitât limitade dome suntun prodot: foncs, peraulis, plui il plasê di fâlu e mancul impuartant il resultât (alore tornât cence foncs).
Vuê o ai mancul timp vê trê fruts piçui no ti da plui il spazi libar di passâ il timp cuntune vore non-produtive e infin nancje a lâ a foncs.
Meti adun peraulis, scrivi, compilâ elencs cence fin tant che il lavôr dai grancj enciclopediscj DuCange o Wilhelm Grimm o James Murray il compiladôr dal Oxford English Dictionary al è une ativitât no produtive almancul tal sens dal lavôr metût dentri in confront al mont materiâl che si cjape indaûr. Salacor si trate plui di une sorte di meditazion fâ alc, lavorâ su detais dome pal gust di fâlu – alore un mût di vivi une specie di Yoga.
Murray al à lavorât par agns e agns, al à calcolât che par finî la vore al bisugnarès meti su la cjarte ogni dì almancul 33 jentradis (peraulis, lemis), ma dispès i coventave dut il dì dome par une gnove peraule. La opare e ven finide dopo la sô muart (al mûr tal 1915). Tal 1928 la opare e contignive 414.825 lemis. Nuie mâl se o calcolìn 33 lemis par dì o esprimût in dîs: 12570 dîs = 34 agns.

potreba po učinkovitosti

Če se spominjam na čas, ko sem sestavljal ali zbiral besede za razne slovarje, ki se jih najde zdaj tudi na strani http://evroterm.gov.si/slovar , potem lahko rečem, da je to kar zabavno delo, nekje tako kot nabirati gobe ali regrat, samo da ga nabiraš leta, pri tem enostavno se lepo sprostiš.
Zdaj prostega časa za te manj plodne dejavnosti ni več tudi gob ne nabiram več (samo še regrat).
Zbirati besede, sestavljati dolge spiske kot so to delali stari enciklopedisti kot DuCange ali Wilhelm Grimm ali James Murray, pisec mogoče največjega slovarja Oxford English Dictionary ni preveč plodno, če vzamemo vloženi čas glede na izid, gre prej za vrsto meditacije, delati nekaj, samo za to da se nekaj dela, na nekaj ozkega osredotoči, da se bi razbremenili vsakodnevnih drobnih skrbi in opravil in vseh motečih misli.
Murray je to počenjal leta in leta, izračunal je, še preden se je lotil dela, da bo moral obdelati vsak dan vsaj 33 gesel, kasneje se je pritoževal, da je pogosto porabil cel dan samo za obdelavo enega gesla, besede (torej kot da nabiraš celi ljubi dan gobe, pa prideš z eno staro marelo).
Tako tudi dela ni končal, umrl je leta 1915, 1928 pa so drugi delo končali. Angleški slovar obsega 414.825 gesel. Ni slabo, če upoštevamo to, da je napravil 33 gesel na dan, torej vse skupaj 12.570 dni = 34 let.

il frut e la pome / otrok in sadež

2010-02-25T13:47:00.004+01:00

Nol è muart… il gno blog e nancje inmalât
Cualche setemane (o mês) indaûr o ai cirît di rispuindi a une domande rivuardant la etimologjie de peraule furlane FRUT. Al è clâr che al diven dal latin FRUCT-UM acusatîf di FRUCTUS.
Ce che al reste viert al è il mistîr tor de divignince dal significât speciâl FRUTTO > BAMBINO, chel svilup al cognòs dome il furlan (almancul di ce che o sai jo)
Ancje tai dialets retoromans par esempli Grischun FRITG “frutto” no cognossin il significât „fruct-„ “bambino” tant che tal furlan, e cussì ancje tal venit dulà o vin nome FRUTO “frutto”.
Dontri vegnial chest significât?
Par prime escludarès un leam cul iliric, che o vin daûr diviers albanolics tal Triest Tergeste cul albanês TREG- “place” + iliric –ESTE.
Dut intor al iliric al è plui che ipotetic, parce che no vin scuasit nuie de lenghe iliriche fûr che cualche peraule nons di lûc o di persone in tescj grêcs chest al è masse pôc di fevelâ di leams cul iliric, nancje il leam cul albanês nol è sclarît.
Pal furlan o vin influencis dal celtic, gjermanic o latin dal est.
Salacor de lenghe bibliche ? - Interessant il fat che te Biblie o vin :
Benedicta tu inter mulieres, et benedictus fructus ventris tui. (Luc, 1,42)
Dulà che « fructus » si dopre tal significât « frut » tant che tal grêc origjinâl.
Infin il svilup FRUTTO > BAMBINO nol è tant strani, lu cjatìn in tantis lenghis p.e. tal todesc,
dulà che o vin Früchtchen “=frutut”= tal sens peioratîf, ma ancje Spross “pome dal arbul” o Sprössling = frut.
O vin ancje “Fruchtblase, Fruchtwasser” dulà che Frucht- al vûl dî il embrion.
Ma ancje inaltrò o cjatìn chê robe tal ongjarês si dopre ancje la peraule che al significhe “pome” ancje pal significât “frut”.
E indenant cul discors
Ebraic: yeled “frut, fantat” e ancje ”pome”
Cussì ancje il grêc bréphos “child, fruit” e infin ancje tal sloven “plod” = “pome” ma ancje cul significât „embrion“ o „zaploditi“ che al vûl dî “fâ un frut”
Metint in struc jo no sai cemût e dontri vegnial chel svilup, forsit lu puedial dî cualchidun altri?

Pred kakšnim tednom ali več, me je nekdo poiskal in vprašal za zgodovino furlanske besede FRUT, ki pomeni »otrok«. Etimologija na prvi pogled ni zapletena, izhajamo iz latinsko FRUCT-UM tožilnik od FRUCTUS »sadež«, ta beseda se skriva tudi v angleški FRUIT.
Odprto je vprašanje okoli premika od pomena SADEŽ > OTROK, tega ostale naslednice latinščine ne poznajo. Tako ima retoromanščina, narečje Grischun v Švici FRITG “sadež”, tudi Benečani samo FRUTO “sadež”.
Kako je prišlo do tega?
Kar bi izključil je vpliv ilirščine, tako povezavo predpostavljajo nekateri za izvor imena mesta Trst iz Tergeste, kar povezujejo z albansko TREG- “trg” + ilirsko za kraje –ESTE.
Vse okoli ilirščine je težko dokazljivo, ker ni skoraj ničesar ostalo, razen nekaj krajevnih in osebnih imen v grških virih.
Za furlanščino so možni keltski, germanski in seveda vzhodno latinski vplivi.
Mogoče je bil vzgled primer iz Biblije, kjer beremo :
Benedicta tu inter mulieres, et benedictus fructus ventris tui. (Luk, 1,42)
Tu se uporablja « sadež » v pomenu « otrok », konec koncev tudi v slovenščini uporabljamo tu PLOD, poleg ZAPLODITI « delati otroka »

Tudi drugje poznajo SADEŽ, PLOD > OTROK, npr. nem. Früchtchen slabšalno za otrok, mulec, ali « Spross », Sprössling « plod » s pomenom « otrok ».
Pa še “Fruchtblase, Fruchtwasser”, kjer Frucht- (to je prav tako iz latinsko FRUCTUS) pomeni embrijo.
Naprej še hebrejsko: yeled “otrok” in hkrati ”sadež”
Ali grško bréphos “otrok” in ”sadež

Nadâl e soreli / Božič in sonce

2009-12-27T19:04:00.002+01:00

Vonde clâr che la fieste di Nadâl e je un concet une vore vieri leât ae fieste di nassite dal soreli, dopo il dì plui scûr o cjapìn di gnûf plui soreli. Tal todesc modern o fevelìn dal Mittwinterfest che al è il contrari al Mittsommerfest. Storichementri plui juste e je la peraule che si dopre ancjemò vuê in Gjermanie il Julfest o inte forme plui viere tal suedês JULBLOT.
Partant nol è strani che in Scandinavie a clamin il Nadâl JUL e par inglês YULE. I todescj invezit a doprin »Weinachten« che al diven dal wīhenahten componût di “weihen” e “Nacht-en” ven a stâi lis Santis Gnots ancje tal inglês o vin une composizion plui moderne Christmas di “Christ” e “Mass” dal latin missa “messe”. De peraule todescje wīhenahten ancje il cec Vánoce e slovac Vianoce.
Al puest de viere peraule slave “KRAČUN” cul significatîf cuant che il soreli al torne o cuant che il soreli al va indevant, in sù dal verp *korč-, vuê o doprìn tes lenghis slavis dal sud, sloven Božič, cravuat božić il diminutîf di „bog“= piçul Diu = Jesus.
La viere peraule slave si dopre vuê dome tai dialets in Bolgarie e Macedonie, altris invezit le àn adotade cussì i Ongjarês (salacor a diret dal vieri sloven) ”karácsony“ e tal rumen dulà o vin Crăciun. (ancje se i Rumens a disin che la lôr peraule e je latine di latin »creation-em«).
In Austrie il Nadâl al tache secont la tradizion protestante (ancje se la Austrie e jere simpri catoliche) tant che in Gjermanie za il 24.12, cun di plui ancje i regâi e il Pai Nadâl e une invenzion di Martin Lutar.
In Slovenie i fruts a cjapin ancjemò di plui – pardabon privilegjâts - trê voltis :
6.12 il Miklavž – catolic, a Nadâl secont Lutar e ancjemò pal An Gnûf dal Dedek Mraz rus.
---

Božič in sonce

Znano je, da je praznovanje Božiča v neki zvezi s kakim prakonceptom, glede na čas gre tu za praznik sonca, ko se rodi sonce, kajti dnevi se spet daljšajo, to pa nekako vsakemu ustreza že od nekdaj. V sodobni nemščini to imenujejo Mittwinterfest, ki je nasprotje germanskim Mittsommerfest.
Zgodovinsko starejša beseda v nemščini je Julfest, ali po švedsko JULBLOT. Ostanek tega verovanja je skandinavsko ime za Božič JUL, angleško YULE.
Nemci imaja danes Weinachten iz starejšega wīhenahten sestavljeno iz “weihen” in “Nacht-en”, kar pomeni svete noči, angleško Christmas je pa iz “Christ” Kristus in “Mass” iz latinsko missa “maša”.
Iz stare nemške besede wīhenahten je tudi češko Vánoce in slovaško Vianoce, čeprav si ljudsko besedo razlagajo iz »dva« + »noc« torej dve noči.
Stari Slovani so kot tudi Kelti, Rimljani in drugi poznali ta zimski praznik, imenovali so ga “KRAČUN”, v starem pomenu se rabi beseda še deloma v Bolgariji in Makedoniji. Izvor pojasnjujejo na različne načine tako npr. iz neke slovanske predloge *korč-, kar je dalo južnoslovansko »KRAČ-». Staro besedo so prevzeli Madžari, ki imenujejo Božič ”karácsony“, kar je neposredno iz „KRAČUN“. To besedo imajo tudi Romuni »Crăciun«, čeprav oni raje razlagajo izvor z latinsko creation-em (npr. kreacija).
V Avstriji in Nemčiji se začne Božič že 24.12., torej še preden se podajo na polnočnico, tu pa sledijo protestantom, čeprav so seveda vedno bili katoličani, tudi darila in Božička si je izmislil Martin Luther.
V Sloveniji pa so darila tako za Miklavža – katoličanstvo, za Božič po Lutru in za Novega Leta pa se še izpod Triglava prikaže Dedek Mraz.

Pars pro toto / Del za celoto

2009-12-16T10:14:00.001+01:00

Nol covente jessi sienziâts, la peraule furlane “rose” si compuarte intun mût specific – almancul ce che al rivuart il significât daûr il principi de »pars pro toto«
*ROSE »garoful« > »ROSE »rose, flôr«.
Inaltrò in Europe a doprin cheste peraule tant che tal talian o todesc o in diviersis lenghis slavis cjale cravuat ruža, slovac ruža, cec růže , rus. roza, polac róża, dome pal significât “garoful”.
Compagn tant che il furlan si compuarte ancje il sloven:
*ROŽA »garoful« > ROŽA »rose, flôr«.
Clâr il leam cul latin ROSA, ancje se almancul tal câs sloven no a diret, le vin cjapade atraviers dal vieri todesc te ete di mieç, tant che tantis altris peraulis che a son leadis ae culture di chest timp, p.e. hiša »cjase« (< vieri todesc hus).
Chê latine e je rivât dal lontan atraviers dal grêc rhodion , plui viere la forme greche eoliche wrodion cu la w-, dut dal vieri iranic, avestic warda, indevant di une peraule plui viere *ward-. L'avestic e je stade une lenghe iraniche, lenghe liturgiche dal Zoroastrisim.
Cheste viere peraule si cjate ancje tal armen vart, gjeorgjan vardi, Arap ward e ebraic vered.
La viere peraule iraniche si pronuncie vuê tal modern iranic GOL, chê istesse si dopre ancje tal turc modern GÜL, cussì si clame ancje il president atuâl de Turchie.
Ma dontri alfin vegnie cheste peraule? No lu savìn, al à di jessi une robe viere viere, stant che il garoful lu cognossin di miârs di agns specialmentri tal continent asiatic sei inte antiche Cine o Persie.
Alore si partìs:
*W-R-D > iranic WARD-, WURD- > grêc eolic WROD-ion > grêc (w-)ROD-ion > latin ROS-A
-j- e cause la palatalizazion de dentâl precedent: grêc *dj> latin -z : Rodj- > Ros-a.
> furlan ROSE (a diret o vie il todesc no lu sai)
> vieri todesc bavarês ROZA, ROŹA > sloven ROŽA
*W-R-D > iranic WURD > iran GUL- (cul svilup V > G) > iran GOL-, turc GÜL > hindi GUL-AAB > tailandês (dawk) GULAAB
Anzit a cheste peraule i plâs di fâ viaçs lontans cussì e rive a Pakistan e Indie e diven tal urdu, hindi GULAAB fat dal iran. Gol- “garoful” + aab “aghe” dopo indevant fin al tailandês dawk gulaab.
Duncje in struc o vin une proto-peraule WRD »garoful« viere viere lade pal mont, ma dome ca di nô in Slovenie e Friûl o doprìn chê peraule cul significât amplificât pe »ogni plante che e fâs flôrs” alore se no altri une robe comune e vonde isolade.

-----

Del za celoto

Tudi če nismo jezikoslovci, smo mogoče opazili, da se slovenska beseda »roža« obnaša malo po svoje, vsaj kar se tiče njenega pomena, ki je nastal po načelu »pars pro toto« ali po naše »del za celoto«
*ROŽA »vrtnica« > ROŽA »roža, vsaka rastlina, ki ima cvetove«.
V Evropi uporabljajo besedo, tako npr. v italijanščini, nemščini kot tudi v drugih slovanskih jezikih v izvirnem ožjem pomenu: hrv. ruža, slovaško ruža, češko růže , rusko roza, poljsko róża, torej vse s pomenom »vrtnica”.
Kot slovenščina se vede tudi furlanščina, kjer ROSE ustreza naši besedi ROŽA:
*ROSE »vrtnica« > »ROSE »roža, vsaka rastlina, ki ima cvetove«.
Jasno je, da zgoraj navedene besede pridejo iz latinske ROSA, četudi v primerih posredno kot v slovenščini preko stare visoke nemščine.
Latinska pa nadaljuje starejšo grško rhodion , v eolskem narečju še kot wrodion z vzglasno w-, grška je pa iz stare perzijščine, jezik Aveste warda, varəδa, perzijska pa izhaja iz neke neznane predloge *ward-,
(Jezik Aveste je iranski jezik, sveti jezik zoroastrizma.)
Iz te stare predloge so tudi armensko vart, gruzijsko vardi, arab ward in hebr. vered [ורד].
V moderni perzijščini se beseda glasi GOL, kar je šlo preko razvoja W > G, to pa so posodili tudi Turkom, kjer imamo danes GÜL, tako se piše tudi sednaji turški predsednik.
Odkod ta beseda pride, ne vemo, nič čudnega saj vrtnico poznajo že nekaj tisoč let stare kulture v Aziji, na Kitajskem in v Perziji.
Razvoj:
*W-R-D > iransko WARD-, WURD- > grško starejše WROD-ion > grško (w-)ROD-ion > latinsko ROS-A
-J- je povzročil nebnjenje predhodnega zobnika: grško *dj> latinsko z : Rodj- > Ros-a.
> furlansko ROSE
> staro viskoko nemško, bavarsko ROZA, ROŹA > slovensko ROŽA
*W-R-D > iransko WURD > iransko GUL- > danes iran GOL-, turško GÜL > hindi GUL-AAB > tajsko (dawk) GULAAB
Ta beseda je kar pridno potovala preko Pakistana Indije do Tajske:
urdu, hindi GULAAB iz iransko Gol- “vrtnica” + aab “voda” potem pa naprej tajsko dawk gulaab.
Naša praoblika WRD »vrtnica« je prepotovala, pri nas in v sosednji Furlaniji se je razvil širši pomen za »vsaka rastlina, ki ima cvetove«.

La periferie e je mancul universâl / obrobje je manj splošno

2009-11-29T18:48:00.002+01:00

Se o cirìn une lenghe slave une vore universâl tant che lu vevin fat o almancul lu cirivin di fâ i studiôs dal moviment politic sociâl cul non “panslavisim” dal 19. secul, il slovac al podarès jessi une rispueste, une specie di coine slâf stant che o vin vonde leams cul serp-cravuat e sloven, p.e. i dialets dal soreli jevât slovac a somein une vore al sloven, pe altre bande o vin leams cul ucrain ven a dî un dialet continuum e cussì ancje viers la Russie – ma ancje viers la Polonie.
Se o cirìn indevant, secont me lis lenghis de periferie tant che il rus, polac, sloven o bolgar no son pardabon unversâls, (tant che tal câs de periferie des lenghis romanichis p.e. il rumen, furlan), plui unversâl tant che il slovac al è ancje il serp (o serp-cravuat) che alfin al è un miscliç dai dialets dai Balcans. Alore se tu vûs imparâ un coine slâf, tu imparis il serp o il slovac!
Par mostrâ la someance des lenghis slavis o ai siezût il prin articul de Declarazion universâl dai dirits dal om:
Parcè propit chest document?
Secont il Guinness Book of Records nissun altri document alore nancje la Biblie al è stât voltât in tantis lenghis che no la declarazion.
e dutis lis tradizions e ancje altri materiâl in tantis lenghis si cjate su www.geonames.de

Article 1.
All human beings are born free and equal in dignity and rights.

rus
Все люди рождаются свободными и равными в своем достоинстве и правах.
trascrizion
Vse ljudi roždajutsja svobodnymi i ravnymi v svojem dostojinstve i pravah.

slovac
Všetci ľudia sa rodia slobodní a sebe rovní , čo sa týka ich dostojnosti a práv.

sloven
Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice.

polac
Wszyscy ludzie rodzą się wolni i równi pod względem swej godności i swych praw.

sorp disore
Wšitcy čłowjekojo su wot naroda swobodni a su jenacy po dostojnosći a prawach.

furlan
Ducj i oms a nassin libars e compagns come dignitât e dirits.
romanç
Tuots umans naschan libers ed eguals in dignità e drets.

obrobje je manj splošno

Če iščemo najbolj splošni slovanski jezik, tako nekateri slavisti trdijo, naj bi to bila slovaščina neke vrste slovanski esperanto. Jaz, ki sem se že več ali manj z večino slovanskih jezikov srečal, ne bi tega zanikal. Denimo slovenščina, pa tudi poljščina, ruščina ali bolgarščina in drugi niso do te mere univerzalni, kar je posledica obrobne lege, večjo mero univerzalnosti bi pripisal srbo-hrvaškimi različicami in tu še najbolj srbščini, ki je konec koncev tudi osnova za celotno področje z velikim vplivom tudi na slovenščino.
Slovaščina ima dosti podobnosti z južno slovanskim, tako tudi slovenščino, še več pa z zahodnimi Slovani, kjer je prehod v češčino in poljščino skoraj neopazen, na vzhodu Slovaške pa imamo podoben tekoč prehod v ukrajinščino, prav na tem področju pa imamo tudi več skupnega s slovenščino.
Tu spodaj primer Splošne deklaracije človekovih pravic, saj kot beremo v Wikipediji Guinessova knjiga rekordov navaja, da je splošna deklaracija človekovih pravic med vsemi besedili prevedena v največ jezikov.
Vse prevode in tudi veliko zanimivega okoli jezikov najdemo na www.geonames.de:

člen 1.
All human beings are born free and equal in dignity and rights.They are endowed with reason and conscience and should act towards one another in a spirit of brotherhood.

rusko
Все люди рождаются свободными и равными в своем достоинстве и правах.
latinica
Vse ljudi roždajutsja svobodnymi i ravnymi v svojem dostojinstve i pravah.

slovaško
Všetci ľudia sa rodia slobodní a sebe rovní , čo sa týka ich dostojnosti a práv.

slovensko
Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice.

poljsko
Wszyscy ludzie rodzą się wolni i równi pod względem swej godności i swych praw.

lužiško srbsko
Wšitcy čłowjekojo su wot naroda swobodni a su jenacy po dostojnosći a prawach.

efiets colaterâi / stranski učinki

2009-11-25T15:31:00.002+01:00

Plui o mancul ducj colât in panic o no – o feveli de gnove influence. In Messic si fevelave di un killer virus, dopo dome de industrie farmaceutiche des multinazionâls i plui potents dal planet. In chel timp ducj i politics in Austrie a àn declarât che la vacinazion no sedi necessarie e dopo mês nuie di gnûf, tal Setembar, Otubar i prins muarts in Europe, e in Austrie prime la frute di Bolzan, e subit dopo chest di gnûf ducj cjapâts dal panic, cumò viodût che o vin temperaduris sore 10, vuê tor 15 !! i zornâi a tasin - jo invezit mi soi vacinât – pe prime volte ve ca ancje jo - prin cuintri i purciei e vuê ancjemò cuintri chê viere. Dopo dut o vevi ancje efiets colaterâi – palanchis spindudis:

Par me 2 x 4,90 pe influence + 8,50 Euro pe chê viere= 18,30 Euro
La mê femine chel istès 18,30 Euro, e i fruts 3 x 18,30
Alore o vin spindût ducj 91,50 Euros.

La peraule „purcit”
Te nestre storie tal indeuropean o vevin almancul dôs peraulis pal „purcit” :
*sūs, identic tal latin sūs, alb. thi, grêc sūs, hûs, avest. hū-, sanscrit. sūkará, sloven svinja
e pal piçul a àn doprât:
*pórqos „purcit piçul“: lat. porcus, furl. purc-it, inglês farrow, vieri irlandês orc
Il sloven prase, avest. pǝrǝsa- “purcit piçul” a divegnin di *perq- “sgjavâ”.

Tu je bilo več tam manj panike – mislim na novo gripo. Ko je bil virus še v Mehiki, so govorili o killer virusu, ko so popravili številke, najprej je bilo na tisoče mrtvih potem manj, je šlo samo za farmacevtski posel.
Takrat so politiki, ministri v Austriji vsi ponosno izjavljali, da vsega tega ni treba, cepili se v glavnem ne bo nobeden od njih. Potem je bilo spet tiho. V septembru in oktobru se je pa spet na veliko začelo, sploh ko je umrla v Innsbrucku deklica iz Bolcana– zdaj je spet zatišje, toplo je, danes 15 stopinj smo samo še v srajci zunaj.
Pri meni so bili uspešni, tako sem se že dal cepiti tako za klasiko kot za prašiče, glavni stranski učinek je tedaj finančni:
Za mene 2 x 4,90 evrov za prašiče + 8,50 za klasiko= 18,30 evrov
Žena pa otroci torej 4 x 18,30 Euro.
Vsi skupaj smo torej zaslužili 91,50 evrov.
Pa poglejmo prašiča
Prapredniki indoevropejci naj bi imeli vsaj dve besedi za prašiča:
*sūs, kar je enako latinsko sūs, alb. thi, grško sūs, hûs, avest. hū-, sanskrt. sūkará, sem slovensko, rusko svinja
in za mladiča so uporabljali:
*pórqos: lat. porcus, angleško farrow, sr irlandsko orc
Slovensko in slovanske različice kot prase, avest. pǝrǝsa- so iz korena *perq- “kopati”.

scoltâ il carinzian / poslušati koroščino

2009-09-13T13:48:00.003+01:00

No lu dîs tant che lenghist – parce che i lenghiscj lu san za benon che il dialet rosean al è pardabon un dialet carinzian – ma lu dîs dopo vê scoltât esemplis des varietâts carinzianis che si pues scoltâ CHI . La pagjine le àn viert par chei che a vuelin cognossi la lenghe slovene che si fevele in Carinzie, stant che purtrop a son pôcs chei che le doprin tant che lenghe primarie (chi no pensi ae mari-lenghe o lenghe di cûr no propit ae lenghe che si dopre te comunicazion di ogni dì inte pratiche), une robe che si viôt ancje inaltrò – ancje un grum dai slovens di minorance la gjenerazion dai zovins no le doprin cuant che a son dibessôi tra di lôr par esempli anzit tal gjinasi sloven a Clanfurt, dulà che la gran part de materie si le insegne par sloven, dome il probleme al è che tal timp libar e ancje sul curtîl de scuele i zovins a cjacarin tra di lôr par todesc.
Alore chestis bielis varietâts di Carintie si pues scoltâ sul sît segnât disore. E se si scolte chestis varietâts si viôt subit che il rosean al è un dialet carinzian e no un dialet dal grup di Primorska che si fevele fin jù a Triest.

poslušati koroščino

Ne kot jezikoslovec – kajti jezikoslovci so že do tega prišli, da je rezijanščina koroško narečje, ampak to lahko trdim tudi po poslušanju koroških narečij TUKAJ . Stran služi za učenje slovenščine, saj se na avstrijskem Koroškem slovenščina rabi v glavnem kot drugotni jezik iz enostavnega razloga, ker se je laže izražati v nemščini, tako tudi ni čudno, da se celo na slovenskih šolah otroci med odmori med seboj pogovarjajo v nemščini, pouk pa teče spet v slovenščini, jaz isto poznam iz mojih berlinskih let, ko sem hodil na slovenski dopolnilni pouk: tovarišica govori po slovensko, otroci pa hitro med sabo po nemško tudi med poukom. Torej, če poslušaš ta narečja, če pustimo nemški naglas ob strani, ki je verjetno novejšega datuma, vidimo povezavo z Rezijo (s kanalsko dolino je ja itak jasna).

Il stra-superlot gjermanic – germanski praloto

2009-09-03T14:55:00.000+01:00

secont Pirone si dîs par furlan « lòt « , cheste peraule tant che il superlot al diven dal talian “lotto”, cheste però e je dal francês “lot”, ma ancje i francês le vevin cjapât dai francs, la peraule franche no le si cognossin plui di sigûr, ma la reconstruzion e dîs che si trate di *lôt, cheste peraule si cjate ancjemò vuê tai dialets de Basse Gjermanie e tal neerlandês dulà che o vin “lot”.
Ma se o laressin ancjemò plui indevant cul timp dome par plasê dî viodi ce che al sucêt:
La variant de peraule Basse todescje e je la peraule todescje moderne “Los” che e vûl dî “destin”, tal vieri todesc daspò l'an 765 si doprave lôs (cu la o-lungje). Vieri sasson “hlôt”, une lenghe gjermaniche che si fevelave te regjon tor la citât Hannover che e jere ancje la base pe lenghe inglese. Ducj dal gjemanic riconstrut *hlauti(z) “destin, part”, *hlauta(z) “destin, ereditât”.
La origjin di cheste peraule e reste scure no si cjatin altris leams, ma di sigûr e je une peraule che e diven de mitologjie gjermaniche, dulà che si doprave il lot – o disìn il proto-superlot- par decidi chistions impuartants anzit al jere un imprest e metodi te jurisdizion gjermaniche, alore lôr a son stâts i prins che a zuiavin al lot.

germanski praloto

Glede na priljubljenost loterije in lota, grem pogledat, skod nam ta besedica. Igra kot beseda sama je prešla v sodobne jezike, tako tudi k nam in v sosedno furlanščino ali nemščino iz italijanske »lotto«, ta pa je iz francoske predloge “lot”, to so Francozi prevzeli od Frankov, tako kot tudi ogromno drugih besed, saj so Franki za nastanjanje francoskega narodo odigrali glavno vlogo. Izvorna beseda Frankov ni izpričana, domnevamo lahko, da se je glasila *lôt, v tej obliki jo najdemo še danes v ozko sorodni nizozemščini, kjer imamo “lot”.
Kaj pa, če se spuščamo še naprej:
Različica nizozemske besede je nemška »Los«, ki se še danes uporablja tudi pri lotu, »Los« je »srečka«, pomeni pa tudi »usoda«, to pa že v letu 765, takrat se je to izgovarjalo kot »lôs« (z dolgim o-jem).
Starosaško je to v starejši obliki “hlôt”, ta germanski jezik, se je govoril nekje okoli mesta Hannover v severni Nemčiji, je pa istočasno podlaga današnje angleščine. Germanska prabeseda je morala glasiti *hlauti(z) pomenila pa je »usoda« ali *hlauta(z) “usoda, dediščina”. Izvor in povezava s sorodnimi jeziki ni pojasnjen, vemo samo, da gre za besedo iz germanske mitologije, kjer so žreb, žrebanje – neke vrste pra-loto – uporabljali germanski duhovniki in kasneje tudi sodniki, ki so s pomočjo žreba odločili sodne spore, skratko to so bili prvi igralci lota.

une "polse" furlanizade / furlansko »polse« in gorenjska Słovenija

2009-08-15T06:24:00.003+01:00

POLSE? Scuasit ducj o doprìn vulintîr cheste peraule. Ancje se si trate di une peraule di divignince latine-greche cun lidrîs une vore lontanis e vieris, mi pâr di jessi une peraule tipiche furlane (e in chest câs no pensi al significât de peraule, parce che i furlans almancul lu disin a lavorin masse).
Interessant e je la cuistion dontri vegnie la “l”, tal latin o vevin PAUSA che al diven dal grêc “paûsis”.
Salacor cussì PAUSA >
1. POUSE >
2. POLSE < chi o vin un pas interessant “u” e diven “l”.
Strani parce che normalmentri o vin il svilup contrati “l” > “u” par esempli tal sloven: vieri sloven “bil” > pronunciazion moderne “biu”, cravuat “bio”.
Opûr: sloven bila “e jere” –
sloven di Gorenjska (p.e. ator di Bled) bła, polac była
la “ł” si pronuncie tant che /w/.

Alore in chest câs no si trate di un svilup tipic, forsit o vin un “l” analogjic alore une furlanizazion de viere peraule greche.

furlansko »polse« in gorenjska Słovenija
Skoraj vsi se ukvarjamo s besedo odmor, tudi če ga trenutno nimamo. Furlani uporabljajo besedo »polse«, ki takoj spominja na našo pogovorno »pavza«. To je stara beseda, ki je prišla v naše kraje prvotno iz stare grščine preko latinščine in se danes najde tudi drugje npr. v nemščini »Pause«.
Furlanska se vede malce čudno, zdi se mi kot da bi jo pofurlanili (čeprav veljajo za delavne in se ne ukvarjajo preveč s pavzami, menda).
Kratko rečeno od kod jim ta –l- v »POLSE«, saj beseda prihaja neposredno iz latinščine »PAUSA”, kar je iz grške “paûsis”.
Razvoj bi lahko bil
Lat. PAUSA >
Prafurlansko POUSE >
Furlansko POLSE < tu imamo zanimivi korak “u” postane “l”.
Zakaj le?
To je čudno tudi zaradi tega, saj je obrnjeni razvoj namreč “l” > “u” ali “W” ali “v” pogostejši, vzemimo slovensko:
staroslovensko “bil” > sodobno “biu”, Hrvatje imajo “bio”.
Ali poglejmo: slovensko bila – gorenjsko bła, polsko była
gorenjski in polski trdi ł izgovarjaj kot /w/.
Po gorenjsko bi moralo biti „Słowenija”, tako imajo Poljaki Słowenia, kar se izgovarja kot Swovenija.

Furlanski “L” prihaja torej od drugod, ali pa so enostavno besedo po svoje po analogiji pofurlanili.

La ipotesi Kurgan / Kurganska hipoteza

2009-08-02T13:56:00.000+01:00

Il furlan e il sloven a àn la istesse stra-none tant che la lenghe hindu o pashtu in Afghanistan o sedi il todesc o celtic. Il materiâl il vocabolari vieri di base, i numârs e ancje la struture gramaticâl al è scuasit dal dut identiche, se o lin indaûr doi trê mil agns – se o pensì ae lenghe dai Romans o al sanscirt la lenghe cultiche indiane.
Za dal principi de indoeuropeistiche (1800-1850), la sience su la lenghe indoeuropeane, i lenghiscj a pensin che la patrie prestoriche e jere inte Europe di Soreli Jevât, a nord dal Mâr Neri, parce che chest al spiege al miôr il stât storic e ancje il stât atuâl che al mostre une presince dai popui indoeuropeans cussì te Europe a Mont che ancje a Soreli Jevât fin Indie (il sanscrit) e Chine (il tocaric).
Une localizazion detaiade no je pussibile, parce che i dâts arceologjics no nus disin in ce lenghe a fevelavin lis rapresentants di une culture. Ancje vuê o vin il câs cuant che i individuis di une culture, disìn la culture mitteleuropeane a fevelin diviersis lenghis e anzit une vore diviersis se si impensin dome dal ongjarês e lu metin a confront cul furlan e sloven.
Al presint o scugnìn considerâ dôs teoriis, une e fevele de patrie anatoliche chê altre de ipotesi kurgane.
La ipotesi Kurgan (de peraule turche Kurgan »cjistiel«) al vûl peâ i dâts archeolgjichis, la culture kurgane cul popul ipotetic i indoeuropeans che secont cheste teorie a viverin al nord dal Mâr Caspic.
A pro di cheste teorie o podìn contâ sù che cu la lôr organizazion sociâl di int nomadiche o seminomadiche a rivavin adore a slargjâsi une vore a svelt viers la Europe, parce che a doprarin za il cjaval e altris vantaçs cjapâts sù dai popui altaics des stepis asiatichis.
Ancje se a viverin dongje des stepis asiatichis a forin di tip europeide alore no partignissin al grup altaic.
Cuintri dut chest al fevele che lis lenghis indoeuropeanis a àn cognossût dal principi la terminologjie che si lee ae agriculture, e a àn mancul peraulis che si lein al mût di vivi nomadic.
Chest ultin al da sosten a une patrie primarie in Anatolie, parce che la Anatolie si lee al centri de agriculture al Medi Orient.
A pro de teorie anatoliche al fevele la cognossince de agriculture che tant che lu savìn di sigûr il lûc di nassince de agriculture al jere propit il Medi Orient alore dongje o un po al sud de Anatolie dulà o vin ancje un testimoni de presince indoeuropeane ven a stâi il popul i itits un popul indoeuropean che al abitave la part centrâl de Anatolie tal secont mileni a. Crist (al soreli jevât dal cjâf lûc Ankara di vuê). E propit li in Anatolie a àn cjatât i tescj plui vieris scrits intune lenghe indoeuropeane.

Kurganska hipoteza
Že od začetka indoeuropeistike, znanosti o naših daljnih prednikov, se predpostavlja izhodišče nekje na vzhodu Evrope, ker to najbolj razloži zgodovinsko in tudi današnje stanje, ki kaže razširitev v Zahodno Evropo in širitev vse do Indije, ter na sever.
Točna lokalizacija tega pranaroda ni mogoče, ker ne moremo arheološke najdbe pripisati nekem jezikovnem rekonstruktom, domnevni indoevropščini, ki naj bi bila skupna prababica. tako slovenščini, furlanščini, irščini, italijanščini ali jezikom hindi in paštu.
Tekmujeta trenutno domneva o anatolski pradomovini proti kurganski domnevi.
Kurganska hipoteza povezuje arheološke najdbe, ki jo arheologi imenujejo kurgansko kulturo z praindoevropejci, ti naj bi živeli severno od Kaspijskega morja.
Za Kurgansko teorijo govori, da je bila ta kultura polnomadska in se s tem lahko hitro širila, uporabljala je konja in poznala, ker je bila v stisku z altajskimi nomadskimi narodi, tudi način stepskega živjenja. Torej imeli so uspešni način za širitev.
Večina pripadnikov te kulture je kazalo značilnosti evropeidne rase, samo naprej na vzhodu se pojavi tudi mongoloidni tip.
Proti govori, da indoevropski jeziki kažejo na razvito terminologijo zgodnjega poljedeljstva, to se pa ne ujame z polnomadskim kurganskim narodom.
V prid Anatolske pradomovine navajajo prav to, poznavanje poljedeljstva, ki je imelo svoje zgodovinsko središče na Bližnjem Vzhodu. Prav v Anatoliji pa so odkrili v začetku 20. st. tudi indoevropski narod, Hetite. Prav od tam izvirajo tudi najstarejša besedila v nekem indoevropskem jeziku.

La lenghe uiguriche / ujgurščina

2009-07-15T12:37:00.002+01:00

Cualchidun al à sintût in chescj dîs pe prime volte de esistence dal popul de divignince turche/turchiche ven a stâi i uigûrs tal nord de Cine. Interessant che la lenghe di chest popul – o fevelìn di 10 milions di fevelants di cheste lenghe che si fevele no nome in Cine, ma ancje in Kazakhstan e ancje in altris paîs di cheste regjon – e vonde dongje fin vuê ae lenghe turche che si fevele in Turchie. Al prin cuc no parce che i uigûrs a doprin la scrite arabe, ma al esist ancje une variant in scrite turche latine, e chi si viôt subit che si trate di parincj, prin di dut cjalait ai numârs. Anzit si pues dî che i uigûrs si cjatin fin vuê sul teritori dal vieri centri storic dai turcs:

TURC – UIGURIC
1-10
bir bir
iki ikki
üç üq
dört tört
beş bex (bash)
altI alte
yedi yet'te
sekiz sekkiz
dokuz tokh'khuz
on on

11 on bir on bir
12 on iki on ikki
20 yirmi yigrime
30 otuz ottuz
40 kirk khirkh (qirq)
50 eli ellik
60 altmış atmix (atmish)
70 yetmiş yetmix (yetmish)
80 seksen seksen
90 doksan tokhsen
100 yüz yüz
200 iki yüz ikki yüz

O ancjemò chestis frasis di base che a mostrin ancje la strente parintât tra l'uigur e l'uzbec:
Turc – uiguric – uzbec - furlan - sloven
gün – kun – küni - dì – dan
bir gün – bir kun – bir küni - une dì, une volte – nekega dne
evde yok - oyde yokh - öyde yok – nol è in cjase – ni doma

dedi – dedi – dedi - al à dit – je rekel
cevap verdi – javap berdi – jawap berdi - al à rispuindût – je odgovoril
sen – sen – sen - tu – ti (pronon)

ujgurščina

Marsikdo je v teh dni prvič slišal za Ujgure, turški narod na severozahodu Kitajske.
Zanimivo je, da je jezik tega naroda s približno 10 milijonov govorcev, ki se ne govori samo na Kitajskem, zelo podoben in soroden turščini, ki jo govorijo v Turčiji. Na prvi pogled mogoče ne, kajti Ujguri uporabljajo arabsko pisavo kot so to tudi storili (osmanski) Turki do konca prve svetovne vojne. Če primerjamo na primer številke, je ozko sorodstvo več kot očitno. Številke od 1-5 se ponavadi dobro ohranijo in lahko odkrijejo, dokazujejo sorodstvo tudi tam, kjer to na prvi pogled ni očitno kot npr. madžarščina v primerjavi s finščino. Ujguri se še danes nahajajo na področju, kjer so bivali pra-turki.

Turško – ujgursko
1-10
bir bir
iki ikki
üç üq
dört tört
beş bex (bash)
altI alte
yedi yet'te
sekiz sekkiz
dokuz tokh'khuz
on on

11 on bir on bir
12 on iki on ikki
20 yirmi yigrime
30 otuz ottuz
40 kirk khirkh (qirq)
50 eli ellik
60 altmış atmix (atmish)
70 yetmiş yetmix (yetmish)
80 seksen seksen
90 doksan tokhsen
100 yüz yüz
200 iki yüz ikki yüz

Pa še nekaj primerjav tudi z uzbeškimi primeri:
Turško – ujgursko – uzbeško - furlansko - slovensko
gün – kun – küni - dì – dan
bir gün – bir kun – bir küni - une dì, une volte – nekega dne
evde yok - oyde yokh - öyde yok – nol è in cjase – ni doma

dedi – dedi – dedi - al à dit – je rekel
cevap verdi – javap berdi – jawap berdi - al à rispuindût – je odgovoril
sen – sen – sen - tu – ti (pronon)

Asterix nol fevele par furlan / Asterix ne govori furlansko

2009-07-07T14:26:00.001+01:00

Asterix al è stât bielzà voltât par retoroman o miôr par romanç la lenghe normalizade, un costrut di une lenghe scrite, e ancjemò par sursilvan e vallader, doi dialets fevelâts e vonde diferents, anzit il sursilvan al è un dialet periferic al soreli a mont dai Grisons, se o volìn o podìn clamâlu ancje il cuintripont al furlan che si cjate te periferie al soreli jevât.
A àn voltât l'Asterix par scuasit ducj i dialets todescj, ancje par berlinês o vienês – scuasit ogni borc un po plui grant al à il so Asterix.
Chi l'esempli retoroman
romanç
Nus essan en l'onn 50 a. Cr. La Gallia è occupada dals Romans. Sulet ina culegna da Gals giagliards e cumbattivs resista anc adina als invasurs. E la vita nun è leva per las garnischuns romanas che vivan en ils champs da Pitinale, Aquarium, Susium e Pinetum.
sursilvan
Nus essan egl onn 50 avon Cr. La Gallia ei occupada diltuttafatg dils Romans... Diltuttafatg? Na! Ina culegna gallica che lai buca metter sut giuv tegn petg agl invasur. E las garnischuns romanas als camps da Babaorum, Aquarium, Laudanum e Petschenbonum han tuttavia buca biala veta...
Vallader
Nus essans l'an 50 aunz Cristus. L'intera Gallia es occupada dals Romauns... Propi l'intera? Na! ...üna vschinaunca populeda da Gals chi nu vöglian as suottametter as dosta aunch'adüna cunter ils conquisteders. E la vita per las guarnischuns dals legiunaris romauns dals champs fortifichos da Babaorum, Aquarium, Laudanum e Pochdabum nun es nimia facila.

Cjale ae version sursilvane, il sursilvan nol cognòs la inovazion retoromance-ladine-furlane la palatalizazion dal K, C denant di A:
sursilvan camps
vallader: champs
furlan: cjamps

E Asterix par furlan?
Nô o sin tal 50 denant di Crist. Dute la Galie e je ocupade dai Romans..Dute? No!...
Une borgade de Armoriche ....

Asterix ne govori furlansko

Asterixa so prevedli v skoraj vsak živi ali neživi jezik ali narečje, takorekoč vsaka vas ima svojo Asterix verzijo, tako so strip prevedli tudi v retoromanščino, torej v romanč, umetni stvor pisane retoromanščine, in še v dva druga narečja, ki se govorita na jugu Švice jezika sursilvan in vallader.
Sursilvan zavzema posebno mesto v tej retoromanski skupini, nenazadnje zato ker se nahaja na zahodnem obrobju, nekako nasprotje furlanščini, ki se nahaja na vzhodnem obrobju domnevno iste skupine.

Evo v romanščini

Nus essan en l'onn 50 a. Cr. La Gallia è occupada dals Romans. Sulet ina culegna da Gals giagliards e cumbattivs resista anc adina als invasurs. E la vita nun è leva per las garnischuns romanas che vivan en ils champs da Pitinale, Aquarium, Susium e Pinetum.
sursilvan
Nus essan egl onn 50 avon Cr. La Gallia ei occupada diltuttafatg dils Romans... Diltuttafatg? Na! Ina culegna gallica che lai buca metter sut giuv tegn petg agl invasur. E las garnischuns romanas als camps da Babaorum, Aquarium, Laudanum e Petschenbonum han tuttavia buca biala veta...
Vallader
Nus essans l'an 50 aunz Cristus. L'intera Gallia es occupada dals Romauns... Propi l'intera? Na! ...üna vschinaunca populeda da Gals chi nu vöglian as suottametter as dosta aunch'adüna cunter ils conquisteders. E la vita per las guarnischuns dals legiunaris romauns dals champs fortifichos da Babaorum, Aquarium, Laudanum e Pochdabum nun es nimia facila.

Tu imamo tudi primer sursilvanske posebnosti, ki ohranja v nasprotju z drugimi retoromanskimi jeziki še latinsko vzglasje v položaju K, C pred A-jem:
sursilvan camps
vallader: champs
furlansko: cjamps

La grafie iliriche / ilirska pisava

2009-06-23T12:23:00.002+01:00

"Danica ilirska" la riviste dai iliriscj /časopis iliristov

La grafie moderne de lenghe slovene si lee al timp de nassite de nazion slovene di vuê ven a stâi al timp pôc prin de rivoluzion dal Març 1848. In chest timp si jevarin lis primis vôs politichis a pro di une patrie slave o miôr jugo-slave cu la idee di unî i cravuats, serp e slovens che a viverin in chel timp ancjemò sot la viere monarchie austro-ongjariche. Un dai protagoniscj di chel moviment clamât “ilirisim/ilirizem/ilirizam” (che no a nuie a ce fâ cul popul antîc protoalbanês) al fo il cravuat Ljudevit Gaj che al veve screât a Budapest la grafie moderne dal cravuat la cussìclamade “Gajica” sul model cec cu lis pipis innomenadis č, š, ž ev.i.
Par Gaj e tancj altris inteletuâi dal moviment iliric i slovens e cravuats a partignissin a chel istès popul, cuntune lenghe comune la lenghe iliriche (lingua Illyrica, illyrische Sprache) ven a stâi il serp-cravuat, tal istès timp si dinee al sloven il fat di jessi une lenghe, si riten il sloven tant che se fos dome un dialet che al ven dome fevelât.
La plui part dai slovens e serps no jerin masse dacuardi e no àn acetât chê idee, cussì ancje il nestri poete France Prešeren parce che no volevin molâ la lenghe slovene. Alore ca di noaltris and’jerin slovens e antislovens cuntune discussion simile a chê che si davuelç vuê in Friûl. Batais di ogni sorte.
La lenghe slovene e veve passât ancje chest periodi e si dopre ancjemò vuê, però tant che une relicuie vive di chel timp de idee iliriche-cravuate molâ il sloven sì e no, e je propit la nestre grafie slovene atuâl che difat e je la grafie “iliriche”. La grafie moderne slovene e cussì scuasit identiche cun la grafie cravuate e cussì nuie strani che il sloven scrit al è une vore plui dongje al cravuat che no la lenghe fevelade.
La nestre biele relicuie la grafie iliriche cu lis pipis però no à vût (no à) masse sucès in Friûl.

ilirska pisava

Črkopis slovenščine izvira iz časa rojstva moderne slovenske nacije, torej v obdobje pred marčevsko revolucijo (1848). V tem času so se prvič pojavile politične misli o neki slovanski ali južnoslovanski krajini, v kateri naj bi živeli Slovenci, Hrvatje in Srbi, seveda najprej vsi lepo znotraj Avstroogrske.
Eden od pomembnih gibanj je bilo ilirsko, Hrvat Ljudevit Gaj, ki je bil med drugim tudi poslanec v madžarski skupščini, je izdelal v Budimpešti naš črkopis in osnovo za pravopis “Gajico” na osnovi češkega pravopisa. Sam je uvedel nekaj novosti, npr. LJ in NJ, torej po Gaju Ljubljana, Bohinj itd..
Za Gaja in druge predstavnike ilirizma Slovenci in Hrvatje pripadajo istemu narodu z enim samim jezikom ilirščino, ki je bila nič drugega kot hrvaščina (lingua Illyrica, illyrische Sprache) in nima nič opraviti z antičnim ljudstvom Ilirov, slovenščina naj bi bila na nivoju narečja kot neka pogovorna različica
Večina Slovencev in Srbov ni sprejela te zamisli, tako tudi France Prešeren, kajti hoteli so ohraniti svoj jezik. Slovenščina je šla skozi to obdobje in preživela, toda kot nek spominek na ta ilirsko-hrvaški čas z vprašanjem opustiti slovenščino v prid hrvaščine da ali ne je nam ostala ilirska pisava, ki je dejansko hrvaška in pisno slovenščino približala hrvaščini. Mislim pa, ne glede na to čigava je kreacija češka ali hrvaška, je treba priznati, da je ta pisava vseeno najprimernejša za zapis slovenščine, trdil bi celo, da je naša Gajeva različica celo izboljšek češkega izvirnika.

La Danau, Viene e il Dniepri / Donava, Dunaj in Dnjepr

2009-06-09T11:40:00.000+01:00

Vuê - îr o rivi in ritart - si lei sui zornâi dut su lis elezions europeanis. Par dî la veretât ancje – par plasê- jo no viôt il sens di chestis elezions. Si trate di robis europeanis, ducj però, e jo pues fevelâ dome pe situazion slovene, ongjare e austriache, ducj però a fevelin di problemis de politiche interne tant che se a fossin elezions pal parlament sloven, ongjarês o austriac. Alore un grum di campagnis eletorâls e infin mandâ un doi deputâts a Brussel o nancje chest.
Alore miôr fevelâ di alc altri disìn il non dal grant flum european la Danau, la grande Danau (forsit dal todesc Donau??).

Lis etimologjiis di diviers nons di flums/aghis dal soreli jevât si spiegin dispès cuntun origjin celtic o iranic, p.e. Dniepri, Dniestr, Doniec opûr Don si spiegin cu la lenghe dai sîts (Scythi) une popolazion di origjin iraniche la lôr lenghe magari cussì no no si je mantignude.
Cussì no je dal dut sclaride la etimologjie dal non dal nestri plui grant flum, la Danau (lat. Danubius). Tes lenghis slavis modernis o cjatin diviers nons: sloven Donava, serp cravuat Dunav, ma tal polac, slovac, cec e rus o vin Dunaj. Si pense che la peraule vieri slave e jere dome DUNAJ tant che tal rus, ma ancje i slovens no le àn dal dut dismenteade cheste peraule cussì noaltris o clamìn la capitâl austriache propit cun chest non DUNAJ.
E Dunaj al fo il non dal vieri grant flum dai proto-slâfs te lôr viere patrie che si cjatave tor dal flum Dniepr e ancjemò plui a soreli jevât, Dunaj al jere il non dal flum Dniepr, dopo stramudâts al soreli a mont i slâfs e ancje i slovens a vevin puartât cun se il vieri non Dunaj ven a stâi il non dal lôr vieri flum Dniepr cussì si pues dî che la etnogjenesi dai slovens si plate propit tal non atuâl de capitâl austriache.

Donava, Dunaj in Dnjepr

Mnogo imen rek, predvsem na vzhodu, se razlaga z iranskim ali keltskim izvorom, npr. Dnjepr, Dnjestr, Donjec, Don, kajtri na tem območju je delovalo bojevito iransko ljudstvo Skitov (Scythi). Ne dokonca rešeno je tudi ime naše največje reke Donave (latinsko Danubius). V modernih slovanskih jezikih imamo različna poimenovanja: srb. hrv. Dunav, polj, slovaško, češ in rusko pa imamo Dunaj, tako kot mi, samo da smo ime naprej prenesli na avstrijsko glavno mesto. In DUNAJ naj bi imenovali Slovani v pradomovini reko Dnjepr, po selitvi so enostavno staro ime prilagodili novi situaciji iz Dnjepra je nastala Donava. Dobro pa je tudi to, da se vse te stvari danes ne dajo več dokazati.

A mi clamavin Django / tudi mene so imenovali Django

2009-05-25T15:15:00.001+01:00

La storie des peraulis dal timp cuant che o jeri frut cuant che o jeri a stâ a Berlin, o vevin doprât peraulis tant che “carramba, carracho” (pronunciât: Ka´raho), o vevin dit par esempli “mit Karacho” = velocementri, di corse; ma ancje “dschango” par un che al è “il capo di banda” une (frase taliane che si dopre ancje tal sloven fevelât).
Ognidun al jere un o il “dschango”, se no tu savevis cemût che si clame cualchidun tu âs dit semplicementri “Dschango”. Ducj o jerin “Dschangos” (cu la grafie todescje)- Par furlan salacor si disarès “bulo”.
Ma cul voli etimologjic ce isal e dontri vegnie cheste peraule strane no-masse-todescje.
La peraule e diven dal mont dai films- o vevin cjalât i film western e let Karl May- tant che un grum altris te lenghe todescje dai agns Setante dal secul passât, Django al è il non dal musicist innomenât di origjin zingar-sinti Django- Reinhardt che lu vevin clamât tal ambient zingar dome “Django”.
Il non sinti-rom Django al diven dal grup etnic ongjarês vuê une minorance ongjarese in Moldavie i csangó che a fevelin un dialet arcaic ongjarês, csangó al vûl dî par ongjarês “torzeant”, “vagabondât”, “bintar”.
Alore cheste e jere la mê prime peraule ongjarese, ma no lu ai savût.

tudi mene so imenovali Django

Zgodovina besed iz mojega otroštva z berlinskega predmestja, uporabljali smo besede kot “carramba, carracho”, npr. reklo se je “mit Karacho” = zelo hitro; pogosto pa tudi “dschango” za nekoga, ki je capo di banda ali preprosto čudak, posebnež .
Ker so otroci po svoje vsi posebneži, smo bili vsi “dschango”-ti, če nisi vedel, kako je komu ime, si ga pač poimenoval brez kakršnega zadržka “Dschango”. Vsi smo bili džangoti.
Z etimološkim očesom gledano se postavlja vprašanje, od kod prihaja ta beseda.
Beseda je očitno iz sveta filma kot večina drugih iz tistiga časa, gledali smo takrat veliko kavbojk in bral se je Karl May.
Gre za ime glasbenika romsko-sinti porekla Django- Reinhardt, ki so ga v domačem okolju klicali samo “Django”.
Ime iz romskega narečja sinti Django prihaja iz imena madžarske narodnosti, ki živi danes na ozemlju Moldavije, to so “csangó”, ki govorijo najstarejšo obliko madžarščine,
csangó pomeni po madžarsko “pregnani”, “ki so se odselili”, to so tisti, ki so se odselili na mejna ozemlja, tako kot uskoki v Belo krajino.
V glavnem sem ugotovil, da je bila prav to moja prva madžarska beseda.

La storie de doplece dal adietîf sloven / zgodovina slovenskega pridevnika

2009-05-12T12:38:00.001+01:00

Salacor un pôc masse sec, teoretic par cualchidun che nol è usât o passionât di espressions lenghistichis, però o pensi cussì: se tu vûs imparâ une lenghe cualsisei al è impuartant ancje di capî la storie di cheste lenghe anzit la gramatiche storiche e jude ancje memorizâ lis strambis regulis e ecezions.
Il câs dal adietîf sloven al somee un pôc ae storie dal articul furlan che si è disvilupât dal pronon latin. I pronons si trasformin in articui, sufìs e altris struments che a segnin la categorie di jessi definitîf o indefinitîf – concret, cognossût, nomenât sì o no.
L'adietîf sloven al segne ancje la categorie definitîf o indefinitîf.
Za tal antîc slâf glesiastic (clamât ancje vieri bolgâr) – documentât e doprât tor 900 dai sants salonichês Cirîl e Metod - o vin une forme definitive e indefinitive dal adietîf, cussì ancje il sloven di vuê al puarte indenant cheste tradizion dal adietîf dopli.
indefinitîf: antîc slâf glesiastic novъ 'gnûf' > sloven nov (la semivocâl ъ (= u curte) si piert)
definitîf: antîc slâf glesiastic novъ + i = novyi > sloven novi
La forme definitive e je componude dal adietîf »novъ« = »gnûf« e dal pronon de tierce persone jь (= [ i], ja, je che al corispuint cul latin is, ea, id) = lui.
La forme definitive e je: adietîf + pronon “is, ea, id”, ven a dî un articul postponût:
o furlanizât:
indefinît: novъ = gnûf
definît: novъ 'gnûf' + i 'lui' = il gnûf
Cussì si pues dî che ancje il sloven leterari al dopre e cognòs l´articul definitîf.
L'ûs:
Imam nov avto. „O ai une gnove machine.“ = indefinitîf
Avto je nov. 'La machine e je gnove.« = al fevele dal stât „jessi gnûf”
Novi je lepši. »Chê/la gnove (machine) e je plui biele.« = une machine definitive, la gnove no chê altre la viere – infin cun altris peraulis la peraule NOVI al conten NOV »gnûf« + I »pronon che al vûl dî tal nestri câs: »machine«.
Il svilup dal adietîf sloven
Masculins/Sg
Nominatîf: novъ + i = novyi > sloven: nov-i, serp -i, rus: -ij, pol: -y, cec -ý
Gjenitîv: nova + jego = novajego > sloven: nov-ega, serp. –og(a), rus: -ogo, pol: -ego, cec -ého
Datîf: novu + jemu = novujemu > sloven: nov-emu, serp. –om, rus:. –omu, pol: -emu, cec -ému
Acusatîf: novъ + i = novyi > sloven: nov-i, serp –i, rus: -ij, pol: -y, cec -ý
Locatîf: nově + jemь = novějemь > sloven: nov-em, serp –om, rus: -ym, pol: -ym, cec -ém
Strumentâl: novomь + imь = novyimь > sloven: nov-im, serp –im, rus: -om, pol: -ym, cec -ým
Il sloven che al à mantignût ancje inaltrò carateristichis arcaichis p.e. il duâl si manten dome tal sloven e tal sorp – al mostre ancje chi scuasit il stât plui vieri, gambiât dome il gjenitîf EGO > EGA (un svilup tipic des lenghis slavis dal grup sud).

zgodovina slovenskega pridevnika

Že stara cerkvena slovanščina (vbistvu gre za staro bolgarščino), prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. Stoletju okoli leta 860 rabila solunska misijonarja Ciril in Metod, je prav tako poznal določno in nedoločno obliko pridevnika.
nedoločna: st.cerkv. slovansko novъ > slovensko nov (kratki samoglasnik ъ (= kratek u) se izgubi)
določna: st.cerkv. slovansko novъ + i = novyi > sloven novi
Določna oblika je sestavljena iz pridevnika in tretje osebe osebnega zaimka jь (= [ i], ja, je , ki ustreza današnjemu »on, ona, ono« ali latinskemu is, ea, id.
Določna oblika je torej: pridevnik + zaimek »on, ona, ono«, lahko ga primerjavmo s določnim členom, ki ga pogovorna slovenščina tudi pridno rabi: ta nov, ta star itd.
novъ = nov = furlansko: gnûf
določno: novъ + i = il gnûf
Raba:
Imam nov avto. = nedoločno
Avto je nov. = gre za stanje, da je nov = nevtralno
Novi je lepši. = gre za nek določen avto za novega in ne za onega starega.

Razvoj slovenskega pridevnika na primeru moške ednine in v primerjavi:
Imen.: novъ + i = novyi > nov-i, serp -i, rus: -ij, pol: -y, cec -ý
Rod.: nova + jego = novajego > nov-ega, serp. –og(a), rus: -ogo, pol: -ego, cec -ého
Daj.: novu + jemu = novujemu > nov-emu, serp. –om, rus:. –omu, pol: -emu, cec -ému
Tož.: novъ + i = novyi > nov-i, serp –i, rus: -ij, pol: -y, cec -ý
Mestnik: nově + jemь = novějemь > nov-em, serp –om, rus: -ym, pol: -ym, cec -ém
Orodnik: novomь + imь = novyimь > nov-im, serp –im, rus: -om, pol: -ym, cec -ým
Slovenščina je ohranila lepo staro stanje, spremembo imamo v rodilniku -EGO> -EGA, kar je južnoslovanski razvoj.

romani (rom) /hindi / sanscrit / sloven / romani / hindi / sanskrt / slovenščina

2009-05-04T12:03:00.003+01:00

La divignince de lenghe romani la lenghe dai roms no je dal dut sclaride, in ogni câs si trate di une lenghe fie dal vieri sanscrit indian che cuant che o studiavi la indoeuropeistiche (o la storie des lenghis indoeuropeanis – une sience muarte tant che i dinosaurs - ) o vevi di imparâlu parce che il sancrit e il sine qua non par ognidun che al vûl cognossi la storie des lenghis indoeuropeis. Interessant che 70% dal vocabolari di base dal Romani al à un leam diret cu lis altri lenghis indianis modernis tant che Hindi, Punjabi.
Esemplis
romani : bal, kan nakh muj dand čhib
hindi: bal kan nak munh dant džibh
furl: cjaveli, oreli, nâs, bocje, dint, lenghe
sloven: las, uho, nos, usta, zob, jezik
Romani: mire bala kale hin = Hindi: mere bal kale hain »I miei cjavei a son neris«
Slâf – indoiranian:
Secont une teorie viere lis lenghis slavis a partignissin al grup est dal indoeuropean e cussì si cjatin vonde dongje al indoiranian.
O fevelìn ancje su la base de peraule indoeuropeane (un costrut ipotetic) *KENTM “cent” dal grup “kentum”= soreli a mont versus il grup “satem” = soreli jevât.
Alore o vin par IE *KENTM »100«
sloven, rus. sto, sanskrit: śatam, iran: satem (viôt la palatalizazion dal IE *K-)
vs. Soreli a mont:
gr. -katon, lat.: centum, todesc: hundert
Esemplis:
romani: Jek, dui, trin, štar, pânč
hindi. Ek, do, tin, čar, pânč
sloven: ena, dva, tri, štiri, pet

sanscrit plavate 'nadâ' = sloven plavati
sanscrit: bhratar 'fradi' = sloven brat
sanscrit: pačati 'cuei' = sloven peči
sanscrit: sidati 'jessi sentât' = sloven sedeti

romani / hindi / sanskrt / slovenščina

Izvor romskega jezika romani ni dokonca razjasnen, nedvomno je, da gre za indijski jezik, takorekoč za otroka sanskrta, jezika, ki sem se ga moral tudi sam lotiti v sklopu študija zgodovinskega jezikoslovja, kjer sanskrt velja za klasika.
Zanimivo je, da je približno 70% osnovnega besednega zaklada romščine neposredno povezan z modernimi indijskimi jeziki predvsem z jezikoma hindi, punjabi.
Primeri:

romani : bal, kan nakh muj dand čhib
hindi: bal kan nak munh dant džibh
sloven: las, uho, nos, usta, zob, jezik
Romani: mire bala kale hin
Hindi: mere bal kale hain (H.)
= Moji lasje so črni.
Slovansko- indoiransko:
Nekateri delijo indoevropske jezike na dve veliki skupini na zahodno in vzhodno, pri tej delitvi se slovanske jezike šteje skupaj z indoiranskimi v vzhodno, predvsem zaradi nebnjenja, ki ga kaže nazorno primer indoevropske besede *KENTM »sto«:
vzhodno:
slovensko, rus. sto, sanskrit: śatam, iran: satem
zahodno:
Gr. -katon, lat.: centum, nemško: hundert
Zato govorimo tudi o skupini satem (vzhodna) in kentum (zahodna).

Prasorodnost se vidi npr. v naslednih primerih;
Romani: jek, dui, trin, štar, pânč
Hindi. ek, do, tin, čar, pânč
Sloven: ena, dva, tri, štiri, pet
sanskrt plavate = sloven plavati
sanskrt: bhratar = sloven brat
sanskrt: pačati = sloven peči
sanskrt: sidati = sloven sedeti

Un speriment mnemotecnic / mnemotehnični preizkus

2009-04-27T10:23:00.005+01:00

Giordano Bruno (1548 –1600) filosof e mestri de art mnemoniche / filozof in učitelj mnemotehnike
Un speriment mnemotecnic / mnemotehnični preizkus

turkish slovene dictionary

VE CA »turkish slovene dictionary« un gnûf-vieri dizionari turc-sloven scrit agns indaûr, in chel timp lu vevi scrit cu la idee di doprâ ancje imprescj mnemotecnics, tecnichis par memorizâ intun mût plui svelt pussibil une gnove peraule, magari cussì no il dizionari al va ben dome par chei che a san il sloven, no´nd è nissune version furlane.
un esempli propit gjavât fûr dal dizionari nomenât di sore:
artık – finalmentri – MNEM: o ai “finalmentri“ finît l'articul
asıl - koren, izvor, poreklo – MNEM: "asîl" parce che a àn lidrîs democratichis
aşk - amôr – MNEM: il cjâflûc dal Turkmenistan: Aşgabad= la citât amabil il cjâflûc de »amôr« tant che Ljubljana = ljubiti, ljubezen (amôr) (ancje se la etimologjie e je une altre)
bağ vignâl– MNEM: viôt Gornji Kara«bağ« (=ort neri) un vignâl cuntun valôr straordinari
bakmak - cjalâ – MNEM: il cjâflûc di Azerbaizan »BAKU« al »cjale« sul mâr caspic.
baş – cjâf – MNEM:
1) baš-ćaršija = il non dal grant bazar a Sarajevo
2) tal. pascià = baş = il capo
bed – mâl – MNEM: viôt inglês: bad (al è mâl alore si cjate tal »bed« (jet))
can - anime, vite– MNEM: »Azer-bay-can« e je la anime dai Azeris
dağ - mont //il «Dagh-estan« un paîs plen di monts!

mnemotehnični preizkus

EVO TU imate novi-stari turško slovenski slovarček, ki sem ga sestavil še pred leti. Takrat sem se ukvarjal tudi z mnemotehniko, tehnika pomnjenja oziroma zapomnitve, iskal sem načine, kako si zapomniti laže tuje besede. Tehnike so stare, iščeš povezave z že znanim po načelu podobnosti, nasprotja, stvar povežeš na razne načine, važno, da besedo vedno znova spleteš v različna okolja.
Tu je nekaj primerov, ki jih najdete tudi v slovarčku:
artık - ostanek, adv. končno– MNEM: artikel je "končno" gotov
asıl - koren, izvor, poreklo – MNEM: "azil" potrebuje zaradi svojega »porekla«(političnega)
aşk - ljubezen – MNEM: glavno mesto Turkmenistana: Aşgabad=ljubljeno mesto kot glavno mesto kot naše glavno mesto ljubljena = Ljubljana
bağ II vinograd – MNEM: boj za Gornji Karabağ (=črni vrt) ( dragoceni vinograd )

bakmak - gledati (na), skrbeti za – MNEM: glavno mesto Azerbajdžana: Baku = ki gleda na
Kaspijsko morje
baş – glava, začetek 3. šef – MNEM: baš-ćaršija = glavni bazar v Sarajevu; paš-a = Glava-r
bed - slabo, grdo– MNEM: ang.: bad
can - duša, življenje– MNEM: Azer-bay-can: duša vseh Azerov

dağ - gora, planina //«Dag-estan« je res gorata dežela!

Une Furlane di Manzan / Furlanka z Manzana

2009-04-22T11:57:00.003+01:00

Iztok Mlakar, un cjantautôr sloven une vore cognossût, al cjante di une furlane “Furlanka” di Manzan “Bla furlana je, z Manzana« = Al jere une Furlane di Manzan.
"Frut ninin, non a paura,
vien mi dongie kokolon".
O če bjel, o če bjel čiščel a Udin
O če bjel, o če bjel čiščel a Udin
od takrat vem kej biel fantat je,
amoros an frutacat

Plui indevant:
Zazjala je: "No kosta nuje,
vja lej pisse sfur de kjaf!"

plui indevant:
"Dut kel keze a bom presit
dali volti spajs di blui".
E je nassude une gnove grafie, a bande di Faggin, Nazzi e.., o vin ancje la grafie »Mlakar«.
Intun forum si vevin domandât ce vuelial dî dut chest par furlan, a àn cirît un dizionari, infin lu vevin ancje cjatât - propit il gno dizionari furlan sloven - che si pues tirâ-jù sore nuie-
Un al à dit che il dizionari al sedi vonde grant e al samedi une vore complet, - ce biel- però .. però ... dut chest che a vevin cirît e volût di tradusi no lu vevin cjatât tal gno dizionari.
Alore no vadial ben il gno dizionari?

Furlanka z Manzana

Iztok Mlakar, sem zasledil po naključju, opeva v neki svoji pesmi neko »Furlanko« iz Manzana:
“Bla furlana je, z Manzana«
V besedilu je tudi kar nekaj furlanskega:
"Frut ninin, non a paura,
vien mi dongie kokolon".
O če bjel, o če bjel čiščel a Udin
O če bjel, o če bjel čiščel a Udin
od takrat vem kej biel fantat je,
amoros an frutacat
Plui indevant
Zazjala je: "No kosta nuje,
vja lej pisse sfur de kjaf!"
Plui indevant
"Dut kel keze a bom presit
dali volti spajs di blui".
V nekem forumu so se spraševali, kaj vse to pomeni, in našli kot pripomoček moj spletni furlansko slovenski slovar – je pa le komu prav prišel. Samo v mojem slovarju vsega tega niso našli, kajti Mlakar piše malo po svoje, kar je v Furlaniji dokaj običajno. Poleg že obstoječih različic imamo torej tudi Mlakarjevo pisavo.

cence ghiringel / brez bifeja

2009-04-16T09:44:00.008+01:00

foto: brave furlane, brâf furlan, noaltris, e ancjemò un brâf furlan cul cjapielut
a Mont di Buie pôc daspò la messe par furlan te plêf di S. Laurinç,
biel lûc, biele foto, però cence ghiringhel
ghiri, ghiri-ghiringhel une gnove peraule par me alore par gno dizionari furlan sloven o proponarès:

ghiringhel [girin'gεl] m 1. piknik m 2. prigrizek m, bife m, pogostitev f;
concludi, sierâ cuntun ghiringhel skleniti, zaključiti s bifejom, s pogostitvijo
un ghiringhel insieme skupna pogostitev
La fieste e larà indevant cun musichis e cuntun ghiringhel praznovanje se bo nadaljevalo z glasbo in pogostitvijo
fâ un ghiringhel 1. delati piknik 2. pripraviti bife, pogostitev, prigrizke
spietâ nome il ghiringhel e il tai čakati samo na prigrizke in kozarec, na pijačo
saludâ cuntun ghiringhel po/nazdraviti s prigrizkom
daspò gustâ e ghiringhel po kosilu in prigrizku
un puestut par fâ ghiringhel framieç nature primeren kraj za piknik v naravi

o miôr, un ghiringhel? ali še bolje, kak prigrizek?

i ultins monolengâi / zadnji enojezični

2009-04-15T13:33:00.006+01:00

András a Palme / András v Palmanovi

Daspò une polse o lu clamarès miôr un trening intensîf-olimpic de lenghe furlane realizât sot la cjâf-direzion dal brâf furlan i servizis turistichis a jerin ducj includûts ancje un plasê par me il fat di vê fevelât par furlan tant che mai. - un gran hvala!

Alore o torni a scrivi alc a rivuart de lenghistiche, mi vignive iniment cheste teorie:
»Il bilenghisim al podarès ancje copâ une lenghe piçule.«

Une teorie provocative, o savìn ducj che il bilenghisim o cognossi plui di une lenghe e je une robe dome naturâl cognossude dapardut pal mont, anzit une robe une vore utile, infin ancje jo o soi cressût cun dôs lenghis a bande dal sloven o ai fevelât za di frut ancje il todesc e cumò infin o soi a stâ cun trê lenghis ancjemò cul ongjarês – e cence vê problemis cu la salût :).
Cemût?
Se ducj i membris di une comunitât p.e. i furlans a fevelin ancjemò une altre lenghe un pidgin, o une lingua franca, o disìn in Friûl il talian in Slovenie tal timp de ex-YU il serp-cravuat, la lenghe primarie e piert il so valôr di jessi mieç di comunicazion sine qua non al devente cussì planchin planchin mieç di identificazion e plui indevant cul timp une olme focloristiche.
Daspò la seconde vuere mondiâl and'jerin ancjemò personis soredut in Cjargne che a jerin monolengâi ven a dî che a fevelavin dome il furlan e nuie altri (il numar dai monolengâi talians invezit al va sù di corse), vuê mi pâr che no'nd è plui nissun - se no mi sbagli.
Par coltivâ une specie di monolenghisim tu âs bisugne di un teritori plui o mancul dispartât che al à dut che ti coven val a dî un stât (p.e. la Slovenie) o un teritori autonom (Catalogne, o la Suizare francese tancj che no fevelin il todesc p.e.) o dispartât tant che la minorance ongjare in Transilvanie o in Cjargne 60 agns indaûr.

zadnji enojezični

Splošno dvojezično stanje lahko ogroža majhne jezike.
To zveni čudno, kajti dvojezičnost je nekaj zelo dobrega in naravnega, saj je skoraj večina ljudi na svetu na nek način dvojezična, tudi jaz sem eden izmed takih trenutno imam v rabi celo tri naenkrat – in to brez posledic za zdravje.
Kako poteka ta zadeva?
Če vsi člani neke skupnosti, npr. Furlani ali Slovenci znajo poleg svojega še kak drug jezik, nek splošno sporazumevalni, v Furlaniji italijanski v bivši Jugoslaviji srbohrvaški ali v Afriki kak pidgin, lingua franca, potem prvotni jezik tako izgubi svojo osnovno funkcijo kot sporazumevalno sredstvo sine qua non, spreminja se počasi v sredstvo za identifikacijo in sčasoma v folklorni dodatek.
Po drugi svetovni vojni je ostalo le še nekaj furlansko enojezičnih oseb v gorski Karniji, danes menda ni nobenega več.
Da bi prvotna enojezičnost obstala, bi potrebovali ločeno osameljeno ozemlje, ki prebivalcem nudi vse, kar rabi, to je npr. oblika države kot Slovenija ali avtonomno ozemlje (Katalonija, francoska Švica) ali odmaknjeno nemešano ozemlje kot v primeru madžarske manjšine v Romuniji.

3 mês di vite / trimesečno življenje

2009-03-30T15:07:00.000+01:00

Teribil, barbar: e je vierte la cjace aes fochis, aes fochis piçulis-piçulis (baby-seals) in Canade.
Scuasit dutis lis fochis copadis a àn mancul di trê mês di vite.
Miârs di lôr a muerin ogni an sot dai voi des lôr maris, a vegnin copât in mût brutâl di dongje tant che une balote di baseball.
Un esempli brut de prepotence umane: copâ i nemâi dome par gust di copâ!

Nečloveško, začel se je v Kanadi lov na tjulenjčke, na najmanjše takorekoč dojenčke.
Večina pobitih tjulenjčkov ne doseže starost treh mesecev.
Na tisoče jih umre na očeh svojih mater, pobijejo jih pogosto od blizu, čeprav storilci trdijo drugo.
Kruto, čeprav že dolgo znano.

Ancje une lenghe e nâs daûr il metodi copy-past / Tudi jezik nastaja po principu copy past

2009-03-21T16:19:00.004+01:00

Cirîl e Metodi i sfondadôrs dal slâf scrit e ancje dal sloven di vuê
Ciril e Metod snovatelja pisane slovanščine, tudi pisane slovenščine

In chescj dîs mi visi dispès dai timps cuant che o jeri a stâ a Budapest chestis buinoris frescjis cul soreli di Març. Mi cjatavi tant che student »scuasit in vacancis«, ce che al vûl dî: une borse di studi cence compits concrets o dome: cence compits. A bande di cuatri oris de lenghe ongjare ae setemane no vevi nuie cefâ, no vevi ni famee ni fruts e nancje bêçs, un stât che nol tornarà mai plui mi pâr.
Cussì une di mi vevi presentât tal ufici de segretarie dal dipartiment des lenghis slavis e a dret o domandavi se o podedi fâ alc.
»Tu cognossis il sloven, alore podaressistu fâ une ricercje sul teme dai slavisims che si cjatin te terminologjie de agriculture te lenghe slovene?«, mi proponeve l’innomenât Dr. Nyomárkay il president dal dipartiment.
»La agriculture ..eh..«, e in mancul di un minût »rendben van! (= ok!)«
Cussì o vevi un compit, une vore, ce biel! Ogni di mi inviavi a pît (une ore) dilunc e traviars il Gellért hegy a vore inte biblioteche nazionâl di Széchényi.
Lavorant o deventavi pôc a pôc une specie di espert ce che al rivuarde i neoslavisims te lenghe slovene e un espert par ce che al tocje la agriculture dal Votcent.
Studiâ i (neo)slavisims de lenghe slovene al vûl dî lâ indaûr cul timp fâ un viaç, cjatâsi al pont de nassite de lenghe moderne scrite, al pont de nassite dal popul sloven modern, parce che i tiermins »Slovenec« par sloven e »Slovenija« pal paîs/stât Slovenie a son vonde resints. Prin si doprarin nons tant che Kranjec, Kranjsko e altris.
Tal Votcent a tacarin a doprâ un non universâl par ducj che a fevelin une varietât slovene, cussì si doprave Slovenec e Slovenija ce che al vûl dî »Slâf, Slavie«. Par jessi precîs i tiermins Slovenec e slovenski si doprarin ancje prin, ju dopre ancje Trubar tal Cinccent, però tant che tiermin o non esclusîf-universâl par ducj i slovens ancje tal sens politic stât-popul lu doprin dal Votcent.
Tal câs dal furlan se si fevele di neologjisims, o vin il stât »cumò«, dome che mi pâr plui facil cjatâ fûr une gnove terminologjie furlane viodût che si pues doprâ la terminologjie pronte za fate e esistente in dutis lis altris lenghis latinis divigninte a dret dal latin.
Tal câs dal sloven – o tornìn tal Votcent dopo il 1848 - nol jere cussì facil, parce che il latin no si podeve doprâlu, alore si doprave e copiave la terminologjie ceche, russe e tal câs de terminologjie glesiastiche la terminologjie di Ciril e Metod i sfondadôrs de glesie ortodosse slave. Ciril e Metod a vevin voltât la terminologjie greche a dret doprant un dialet slâf un vieri bolgâr fevelât a Thessaloniki e tai contors de citât Izmir/Smyrna/Smirna (vuê Turchie).
Une di chês peraulis e je la peraule »blagoslov« e »blagosloviti« = lat: bene-dictio, grêc: eu-logia, sloven, cravuat: blago-sloviti che al vûl di tal slâf modern »dobro govoriti« = fevelâ ben.
Il grêc »logos« si lee a dret al slâf »slovo«, tal sloven cheste peraule no si dopre plui cun chest significât, dome tal sens di »slovó« = cumiât
Dominus vobiscum. = polac: Pan z wami. = sloven: Gospod z vami.
Et cum spiritu tuo = polac: I z duchem Twoim. = sloven: In s tvojim duhom.
Benedicat vos omnipotens Deus, Pater et Filius † et Spiritus Sanctus. =
Polac: Niech was błogosławi Bóg wszechmogący, Ojciec i Syn † i Duch Święty. =
Sloven: Blagoslovi vas vsemogočni Bog: Oče in Sin in Sveti Duh.
Slavisims che si cjatin ancje tal innomenât dizionari serp di Vuk Stefanović Karadžić:
blagoslov „benedictio"4, blagosloven „benedictus", blagosloviti „benedico",
blagost „bonitas", blažen „beatus", blaženstvo „beatititudo",
gospod „Dominus", dobrotvor „benefactor",
dostojan „(Dubrovnik), dignus",
zapotiti se „sudo",
pokoj „requies"
prestol, prijestol „thronus"
tvoriti „creo, facio"
Il dizionari di Vuk Karadžić al fo il prin dizionari de lenghe serbe e cravuate moderne e scuasit la nassite dal cravuat e serp modern.
Dutis chestis peraulis soredut dutis che a tachin cul element blag-, blaž- a son jentrât inte lenghe slovene pe puarte de ortodossie, storichementri screadis a dret di Cirîl e Metodi che a metevin dongje la version slave dai tescj sants par prin sul teritori tor de citât Izmir/Smirna e daspò ancje in Moravie tor di Brno – Bratislava fin al teritori dal Balaton vuê Ongjarie ven a dî il teritori dai slovens di soreli jevât.

Esemplis gjavât fûr de mê vore di Budapest nomenade:
enokopiten adj: ´egypatájú´; Cig., Pl.// or. odnokopytnyie, b. ednokopitni, l. jednokopytowe, cseh. jednokopytní.
enostaničen adj: einzellig; Caf.
enostebeln adj: einstämmig; Cig., Pl.
enozob adj: einzähnig; Cig., Pl.
enozrn adj: egymagvú; Pl.// cf. or. odnozërnyj, cseh. jednozrnný, l. jednoziarnisty ´id.´.
izmetalo n: Ausfürunsorgan (zool.); Cig.-T, Pl.: horv.// szh. izmetalo ´id.´ (Šulek).
okrak m: Schweinsfuss; Habd. Mik., Caf., Pl.// szh. okrak 'id.' (Bjel., Jambr., Stulic, Dan.).
podbradnik m: '(ló) alladzó' (Jan.), 'lószerszám' (Cig.); Pl.// ? cseh. podbradník '(ló) alladzó'.
podgrlje n: Wamme; Jan., Cig.-T, Pl.// cseh. podhrdlí 'torok'(Ott.), 'id.' (SSc).
podgrodje n: '(zool.) Vorderbrustring'; Cig.-T, Pl.: horv. term.
podkrajec m: Unterrand d. Muscheln; Cig..-T, Pl.: horv.-ból.//
podplečje n: 'csontoldalas'; Pl.// cseh. podplecí 'id.'.
podbradek m: 1. Unterkinn (Mur.) 2. 'hasrész, Wamme d. Rindes' (Caf.); Pl.// cseh. podbradek 'id.'.
razsoha f: 'villásodás, villás elágazás, kettõs bog(as), álernyõ'; Pl.// cf. cseh. rozsocha; LW.
rodilo n: ‚nemi szerv’ (Jan., Cig.); rodila (pl. )‘nemiszervek’ (Jan., Cig., Cig.-T); Pl.// horv. rodilo ‚(anya)méh’ (Šulek Wb.); cseh. rodidlo ‚nemi szerv’; rodidla (pl.) ‚nemiszervek’

Tudi jezik nastaja po principu copy past

Te dni se spominjam pogosto dneve, takratne spomladi, ko sem se v Budimpešti takorekoč sončal, to pomeni, da sem bil kot študent na štipendiji brez konkretnih nalog, kar je seveda nekaj časa v redu, na dolgo pa seveda ne. Poleg tistih štirih uric madžarščine v bistvu ni bilo nobene obveze, tudi nisem imel družine, ne otrok, pa tudi ne denarja, čeprav sem imel za takratne madžarske razmere, kar solidno plačo, takrat kakih 80 tisoč forintov tam okoli 650 mark. Tako nisem niti predolgo čakal in se kaj kmalu predstavil v pisarni tajništva oddelka za slovanske jezike in naravnost vprašal, če imajo kaj dela zame, ali če bi lahko kaj naredil.
»Ti poznaš slovenščino, lahko bi naredil raziskavo o poljedeljskih izrazih v slovenščini, ki so bili prevzeti v sklopu z drugimi slavizmi.«, mi je predlagal predstojnik Dr. Nyomárkay, specialist gradiščanske hrvaščine.
»Poljedeljstvo .ah in eh..«, »rendben van! (= ok!)«
Končno sem dobil delo, čeprav se mi je zdela tema ne preveč enostavna, odpravljal sem se dnevno peš na lep sprehod preko Gellertov hrib (Gellért hegy), kaka urica, v narodno knjižnico Széchényi. To je največja knjižnica na Madžarskem, tudi v zvezi s slovenščino se dobi ogromno, samo bife je podpovprečen, suhe votle žemlje s še bolj suho tuno, ampak poceni, to je bil moj standardni meni.
Listajoč po raznih starih čeških in ruskih slovarjev sem postal tako strokovnjak za slovanske novotvorbe v jeziku poljedeljstva iz 18. stoletja.
Zbiral sem nenavadne, danes komaj še kje v rabi, besede kot npr. (nekaj primerov iz moje omenjene naloge):
enokopiten adj: ´egypatájú´; Cig., Pl.// or. odnokopytnyie, b. ednokopitni, l. jednokopytowe, cseh. jednokopytní.
enostaničen adj: einzellig; Caf.
enostebeln adj: einstämmig; Cig., Pl.
enozob adj: einzähnig; Cig., Pl.
enozrn adj: egymagvú; Pl.// cf. or. odnozërnyj, cseh. jednozrnný, l. jednoziarnisty ´id.´.
izmetalo n: Ausfürunsorgan (zool.); Cig.-T, Pl.: horv.// szh. izmetalo ´id.´ (Šulek).
okrak m: Schweinsfuss; Habd. Mik., Caf., Pl.// szh. okrak 'id.' (Bjel., Jambr., Stulic, Dan.).
podbradnik m: '(ló) alladzó' (Jan.), 'lószerszám' (Cig.); Pl.// ? cseh. podbradník '(ló) alladzó'.
podgrlje n: Wamme; Jan., Cig.-T, Pl.// cseh. podhrdlí 'torok'(Ott.), 'id.' (SSc).
podgrodje n: '(zool.) Vorderbrustring'; Cig.-T, Pl.: horv. term.
podkrajec m: Unterrand d. Muscheln; Cig..-T, Pl.: horv.-ból.//
podplečje n: 'csontoldalas'; Pl.// cseh. podplecí 'id.'.
podbradek m: 1. Unterkinn (Mur.) 2. 'hasrész, Wamme d. Rindes' (Caf.); Pl.// cseh. podbradek 'id.'.
razsoha f: 'villásodás, villás elágazás, kettõs bog(as), álernyõ'; Pl.// cf. cseh. rozsocha; LW.
rodilo n: ‚nemi szerv’ (Jan., Cig.); rodila (pl. )‘nemiszervek’ (Jan., Cig., Cig.-T); Pl.// horv. rodilo ‚(anya)méh’ (Šulek Wb.); cseh. rodidlo ‚nemi szerv’; rodidla (pl.) ‚nemiszervek’
Ukvarjati se s to temo pomeni spremljati dogodke okoli nastajanja moderne slovenščine, obenem nastajanja modernih pojmov kot »Slovenija, Slovenec« itd. V Furlaniji poteka prav zdaj ta razvoj v smeri samostojne nacije, naroda, jezika in s tem povezano nastaja tudi vsa terminologija, tudi poljedeljska.

V 18. stoletju je pri Slovencih nastala terminologija po zgledu češčine, ruščine in srbohrvaščine, deloma tudi iz kakega drugega slovanskega jezika, kot poljščina ali stara cerkvena slovanščina Cirila in Metoda. Del terminologije predvsem cerkvene je dokazano neposredno iz stare cerkvene slovanščine že v času Cirila in Metoda vplivala na slovenščino, saj sta delovala v neposredni bližini na območju Moravske in današnje Madžarske, okoli Blatnega jezera.
Iz cerkvene terminologije npr. »blagoslov« in »blagosloviti« = lat: bene-dictio, grêc: eu-logia, slovensko, hrvaško: blago-sloviti, kar dobesedni pomeni »dobro govoriti«.
Grška beseda »logos« sta Ciril in Metod prevedla s slovansko »slovo«, v slovenščini, te besede v tem pomeni ne rabimo več, samo še kot »slovó« = kar v bistvu pomeni »beseda kot slovo«, v narečjih se pa beseda slovo še danes rabi v pomenu »beseda«
Primer primerjave:
Dominus vobiscum. = poljsko: Pan z wami. = slov.: Gospod z vami.
Et cum spiritu tuo = poljsko: I z duchem Twoim. = slov: In s tvojim duhom.
Benedicat vos omnipotens Deus, Pater et Filius † et Spiritus Sanctus. =
poljsko: Niech was błogosławi Bóg wszechmogący, Ojciec i Syn i Duch Święty. =
slov: Blagoslovi vas vsemogočni Bog: Oče in Sin in Sveti Duh.
Slavizmi iz slavnega slovarja srbščine Vuka Stefanovića Karadžića:
blagoslov „benedictio", blagosloven „benedictus", blagosloviti „benedico",
blagost „bonitas", blažen „beatus", blaženstvo „beatititudo",
gospod „Dominus", dobrotvor „benefactor",
dostojan „ dignus",
zapotiti se „sudo",
pokoj „requies"
prestol, prijestol „thronus"
tvoriti „creo, facio"

El último mohicano e l'ultin Mende / in zadnji Mende

2009-03-03T15:28:00.001+01:00

O jeri curiôs viodi:
La mê domande:
parce àno pierdût i neris de Americhe di nord (Afromerecans) dal dut la lôr lenghe di mari africane?
O altrimentri isal possibil che in Americhe di Nord cualchidun al fevele ancjemò vuê la lenghe dai vons africans.
O sin tal 2000 daspò di Jesus-Crist. Dute la Americhe e je ocupade pai blancs..Dute?
Almancul lenghistichementri o vin une comunitât di 250 mil personis i Gullahs o Geechees tal litorâl de Caroline dal sud - South Caroline in Gjeorgjie. Ancjemò vuê a fevelin un lengaç creôl basât sul inglês cun fuartis influencis des lenghis africanis de Afriche dal soreli a mont soredut de lenghe Mende (Mɛnde yia) che si dopre ancjemò vuê in Siere Leone tant che lingua franca (940 mil fevelants) e Krio une lenghe creôl basât sul inglês scuasit identiche cul Gullah storic che vuê al ven fevelât in Siere Leone tant che lingua franca di 4 milions fevelants.
La lenghe Mende e je une lenghe de famee lenghistiche Niger-kordofaniane (cun 1400 lenghis la plui numerose famee dal mont), che e tapone scuasit dute la Afriche centrâl e di sud.
No je sclaride la cuistion se la lenghe Gullah e je nassude in Americhe tal Vot e Nûfcent o i sclâfs africans a àn za puartât cun se il cussìclamât inglês creôl dal litorâl de Guinee (West African Pidgin English).
Interessant che ancjemò tai agns trente tor 1930 il ricercjadôr amerecan Dr. Lorenzo Turner al à ancjemò cjatât une persone, Amelia Dawley che e à podût dî sù ancjemò une cjançon origjinâl in lenghe mende, cheste e je la ultime »olme« dal popul mende tai Stâts Unîts. Cheste cjançon e je l'ultin test lunc intune lenghe africane e l'unic leam diret cu la Siere Leone ven a stâi cui vons.
Esempli
Da' duh big big dog -- "That is big big dog"
big big – reduplicazion dai adietîfs une influence africane

....in zadnji Mende

Spraševal sem se: Zakaj so Afroameričani povsem izgubili, takorekoč brez sledu, materni afriški jezik ali drugače vprašano, ali govori kdo od njih še afriški jezik prednikov, ki so kot sužnji prišli v 17. in 18. stoletju v Severno Ameriko.
In kako je danes v letu 2009?
Vsaj jezikovno se je ohranila skupina, ki šteje okoli 250 tisoč oseb, imenujejo se Gullah ali Geechees in živijo še dandanes na obalnem področju Južne Karoline v ZDA. Še danes govorijo kreolski jezik na osnovi angleščine z močnimi vplivi afriških jezikov iz zahodne Afrike, predvsem afriški jezik Mende (Mɛnde yia), ki se danes rabi v Sierri Leoni kot splošno sporazumevalni jezik z 940 tisoč govorcev.
Jezik Mende spada v družino Nigero-kordofanjskih jezikov (z 1400 jeziki najštevilnejša jezikovna družina na svetu), ki obsega večji del srednje in južne Afrike. Poleg Mende tudi še jezik Krio, kreolski jezik, ki je močno podoben zgodovinskim Gullahu. Krio je sporazumevalni jezik v Sierri Leoni s preko 4 milijoni govorci.
Vprašanje nastanka jezika Gullah ostaja odprto, ali gre za samostojni razvoj v 18. in 19. stoletju na ameriških tleh, ali pa so sužnji že prinesli kreolski jezik s seboj (West African Pidgin English), kajti kreolske različice iz obale Guineje ali Sierre Leone so jeziku Gullah najbolj podobne.
Zanimiv je podatek, da je še v letu 1930 ameriški raziskovalec Dr. Lorenzo Turner izsledil osebo, gospo Amelia Dawley, ki je bila v stanju prepevati afriško žalostinko v afriškem jeziku Mende. To je najdaljše besedilo, ki se je ohranilo v nekem afriškem jeziku v ZDA, obenem neposredna vez s Sierro Leono in suženjsko preteklostjo.
Primer Gullah jezika
Da' duh big big dog -- "That is big big dog"
big big – primer za značilno afriško podvajanje

pup..pup..pip..pip... pipinot ali snežak

2009-02-22T18:31:00.003+01:00

la nêf e je tornade, la nêf di îr e jere ideâl par fâ un pipinot di nêf.
Il pipinot – o crôt che al vebi a ce fâ cu la idee de nêf frescje pe sô nature - la storie dontri che al ven il pipinot no je sclaride.
Tal todesc o inglês o vin il Schneemann o snowman ven a stâi l’om di nêf tant che il francês
Bonhomme de neige, ancje tal ongjarês hóember (= nêf + om). Tal sloven o vin „snežak« di sneg »hó“ + -ak „tal sufìs si scuint „om“, ma a bande di chest o vin inmò „snežni mož« = sneg + »-ni« par fâ un adietîf + mož „omp“.
Interessante la peraule polache „bałwan“ che e diven di une lenghe dal soreli jevât magari si lee ae peraule iraniane »pehlivan« che e significhe »eroi« inte lenghe turche a doprin ancje la peraule iraniane tur. pehlivan »lotadôr« - il pipinot di nêf un eroi, lotadôr.

pupazzo (fr. poupette) dal lat. PUPUS »frut«, la peraule taliane di PUP + AZZO (furl. –AT). Mi pâr almancul possibil che ancje la peraule furlane „pipin“, „pipinot“ si pues spiegâ cu la peraule latine salacor cuntune influence onomatopeiche viôt p.e. pipí, ancje todesc pipí "pipì" o „pipel, piepel“ par „piçul frut“, no pal ultin il sun „i“ si dopre simpri par alc che al è piçul-dongje-familiâr alore ideâl par doprâlu pe peraule frut alore pipin une variant modificade dal latin PUPUS. De peraule latine al diven ancje todesc „Puppe“ o francês poupèe ducj i doi „pipin“.

pup..pup..pip..pip... une biele base par peraulis onomatopeichis ancje tal sloven o cjatìn alc, cuant che si fevele cuntun frut si dopre: pupati „bevi“, papati „mangjâ“.

pup..pup..pip..pip... pipinot ali snežak

sneg se je vrnil, včerajšnji je bil pravi za snežaka, skod je ta navada, ne vem, mislim pa, da ni razčiščeno, razen tega, da je povezana z na novo zapadlim snegom.
Po nemško je ”Schneemann”, angl. „snowman”, torej podobno kot francosko Bonhomme de neige, ali madžarsko hóember (= sneg + človek) torej „snežni mož“. Tudi „snežak« pomeni v bistvu isto sneg + -ak v priponi se skriva „mož“.
Zanimiv poljski snežak „bałwan“, ki je prevzet iz neke vzhodnejše predloge, verjetna je povezava z iranskim »pehlivan« s pomenom »junak«, kar so prevzeli tudi turki, ki jo rabijo za pomen »rokoborec«.

pupazzo (fr. poupette) italijanski snežak je iz latinske PUPUS »otrok«, sestavljeno iz PUP + AZZO (furl. –AT). Za furlanskega „pipin“, „pipinot“ bi lahko vzel isto latinsko besedo mogoče z vplivom posnemovalnega –i-ja, glej. furl. pipì otroško za »lulanje«, kot nemško „pipí“ ali „pipel, piepel“ za „majhni otrok“, saj se glas „i“ rabi kot prototip za MAJHEN-BLIZU. Iz omenjene latinske je tudi nemška „Puppe“ ali francosko poupèe za „punčka (igrača)“
pup pup pip pip ...lepa osnova za posnemovalne besede, recimo pupati ali papati.

Μπίρα

2009-02-04T15:53:00.002+01:00

Η λέξη μπίρα προέρχεται πιθανότατα από την ιταλική λέξη birra

Ce isal? Un scherç dal 04. di Fevrâr?

No, o vin cjacarât de peraule semitiche BJT che si pronuncie bajit, bet, bejt evi. (viôt il post prime), e cheste peraule si cjate ancje in scuasit dutis lis lenghis dal mont, dapardut dulà che a doprin la peraule greche ALFABET, i slovens a doprin la variant moderne ABECEDA ancje se l'alfabet sloven al tache a-b-c-č-d .
Alore o vin a ce fâ cul alfabet grêc, bielis lis letaris grechis nomo?

Η (i) = la , l’articul feminin tal grêc classic si pronuncie tant che [he:], la vocâl e diven dal A lunc, chel istès â lunc si cjate te posizion finâl latine o taliane : ros-a, o tal cjargnel: cjas-a inaltrò in Friûl o vin la –e alore tant che te storie de lenghe greche .

λέξη , f (léksi) = peraule , viôt lis peraulis de stesse lidrîs: lessic, lessicolic

μπίρα (bíra) = interessant al è che si doprin doi segns μπ pal sun [b]. Tal grêc classic a vevin la letare “beta” Β β ϐ (viôt alfa-bet-), tal grêc modern si pronuncie la beta tant che [v] e cussì a àn costruît une gnove letare μπ pal sun [b].
Storichementri il non grêc “beta” al diven a diret dal semitic, dal fenici beth = cjase o l'ebreic, arab BJT viôt il gno post prime

προέρχεται (proérchetai) = al diven

πιθανότατα (pithanótata) = vadì, probabilmentri

από (apó) = di

une peraulute une vore cognossude, p.e. apuestul dal grêc apostolos, dal verp apostellein : apo-, apo- 'di, vie' + stellein 'mandâ, inviâ´

την (tin) = articul tal acusatîf, la –n pal acusatîf e diven dal –m, viôt tal latin l'acusatîf -m p.e. “videt rosa-m”

ιταλική (italikí) = taliane

λέξη = viôt di sore

Alore par furlan:
La peraule μπίρα e diven de peraule taliane birra
παρακαλώ μια μπύρα! (parakaló mia bíra)
(= Une bire par plasê! )

Μπίρα
Η λέξη μπίρα προέρχεται πιθανότατα από την ιταλική λέξη birra
Kaj to zdaj?

Pisal sem o semitski besedi BJT, ki se izgovarja glede na jezik bajit, bet, bejt itd. (glej nazaj), to besedico pa najdemo skrito v svetovno znani besedi ALFABET, čeprav v slovenščini rabijo prej ABECEDA, kar spet ni čisto prav, saj se naša abeceda začne z a-b-c-č-d, torej abecečeda.
Torej se lotimo grških črk:

Η (i) = ta, določni člen ženskega spola, v klasični grščini se je izgovarjal kot [he:], samoglasnik dolgi e pride iz dolgega a-ja (gre za narečno varianto), ta A pa je enak obrazilu za ženski spol –A kot v slovenščini žen-A, deklic-A itd.

λέξη , f (léksi) = beseda, to poznamo, recimo: leksi-kon itd.

μπίρα (bíra) = to je zanimiv primer, ki kaže, da Grki glas B označujejo z dvema črkama μ (m) in π (p)
Stari Grki so ta glas označevali z črko “beta” Β β ϐ (tudi v besedi alfa-bet-), ker se je pa ta glas skozi čas v grščini razvil v glas [v], zato ga najdemo tako v cirilici, so morali iznajti novi znak, to je pa: μπ [b].
Zgodovinsko ime črke “beta” pride neposredno iz semitskega jezika, feničansko »beth« = dom, hiša, ali arabsko, hebrejsko BJT

προέρχεται (proérchetai) = izhaja iz

πιθανότατα (pithanótata) = verjetno

από (apó) = iz, od
znana besedica, npr. apostol iz grške apostolos, od glagola apostellein : apo-, apo- 'od' + stellein 'poslati´

την (tin) = člen v tožilniku, –n za tožilnik pride iz –m, ki ga ima še latinščina -m npr. “videt rosa-m”

ιταλική (italikí) = italijanski

λέξη = glej zgoraj

po slovensko:
Beseda μπίρα izhaja iz italijanske besede birra .

παρακαλώ μια μπύρα! (parakaló mia bíra)
(= pivo prosim! )

La cjase de pâs / hiša miru

2009-01-23T14:02:00.004+01:00

Il timp di nadâl al è passât, ancje i Trê Rês cul Jesù nassût a Betlem. Al tache l'an 2009 tant che al solit, scûr come in bocje cul frêt mortâl e diviersis crisis pal mont. O vin une recession, par me une robe dome naturâl parce che ancje la economie mondiâl e je dome un organisim, i organisims no cressin mai di un continui – fûr che lis alghis tal gno acuari – alore la recession e je normâl- nuie pôre – e la nature ancje chê umane e rispuint in chest câs cu la evoluzion cul svilup di un sisteme miôr.
Si cjatino cumò tal mieç di un procès darwinistic?
Ancje la lenghistiche tant che dute la umanistiche si cjate za di plui di cent agns intune recession, tornìn indaûr: »Jesù al nassè a Betlem.«
Betlem, Betlehem o Beit Lehem?
La peraule »Betlem« e je un biel esempli par une peraule semitiche che e podarès jessi sedi arabe sedi ebree.
Par arab classic si dîs: بيت لحم‎ Bait Lahm, Bayt Laḥm »la cjase dal cjar«
I ebreis a disin: בית לחם Beit Lehem, "la cjase dal pan«
Par un che al è usât lu viôt subit che la scrite arabe e ebree e je scuasit identiche infin ancje la nestre scrite e je dome une variant moderne. Ancje nô nuie di gnûf o vin fuarts leams cul mont semitic.
La scriture:
Tes scrituris classichis si scrivevin dome i consonants:
בית ‎ = BJT [bajit] tant che l'arab BJT in dutis lis dôs lenghis al vûl dî: „cjase“
bב = : storichementri al è un pitogram che al rapresente une cjase, la peraule cjase e tache propit cun chest consonant
j = י
ת = t
LHM
La seconde peraule e je LHM che si pronuncie par ebrei »Lehem« »il pan« o par arab »Laḥm« »la cjar« , (viôt il non de Pize turche »Lahmacun«)
לחם = LHM
ל ‎= L
ח ‎ = ḥ
ם = M

ARAB سلام = SLAM = salām = EBREI שלום = šlwm = šalom = furlan PÂS = sloven MIR

Interessant che chê istesse lidrîs semitiche SLM si cjate ancje in tancj tiermins religjôs tant che
islām ‘sumission ae volontât di Idiu’
muslim ‘crodint’ l’element MU- si dopre par lis nomina agentis tant che il furlan –dôr, -tôr p.e.
دار السلام dār as-salām ‘paradîs’
Dār = cjase, lûc
Alore il paradîs al è la pâs e cence pâs nuie paradîs ancje tes tieris semitichis.

hiša miru

Božični čas je minil, tako tudi trije kralji iz Betlehema, zadnji praznik. Leto je v svoji recesijski fazi tako menda vse in vsi. Tudi ekonomija je samo organizem, ki ga ne moreš stalno terati in naterati, organizmi ne rastejo stalno, enkrat se vstavijo, razno kadar gre za bolezen ali če vzamemo alge v mojem akvariju, te vztrajno poganjajo. Narava si pomaga z evolucijo.
Poglejmo si omenjeno besedo »Betlehem«
Zdi se mi lep primer podobnosti semitskih jezikov.
arabsko بيت لحم‎ Bait Lahm, Bayt Laḥm »hiša mesa«
po hebrejsko pa: בית לחם Beit Lehem, "hiša kruha«
Kruh ali meso, gre za neke osnovne vrste hrane.
Podobna sta si tudi pisavi, konec koncev tudi z našimi latinskimi črkami, samo da so semitske obrnjene proti levi.

Znano je, da so se zapisovali samo soglasniki, kajti iz soglasnikov se ponavadi, da sklepati na celo besedo. Drugo je, da se v semitskih besedah skriva vedno tročrkovni soglasniški koren, ki vsebuje tudi osnovni pomen.
בית ‎ = BJT [bajit] enako je arabsko BJT v obeh jezikih pomeni: „hiša“
bב = : zgodovinsko naj bi se ta črka razvila iz slike za hišo, ostalo je le še semitsko vzglasje b od BJT in pri nas b-.
j = י
ת = t
LHM
Druga beseda je sklop LHM, ki se izgovarja po hebrejsko »Lehem« »kruh«, arabsko »Laḥm« »meso«, meni tu pade kot prvo na misel ime za turško pico »Lahmacun«, ki je neka poceni različica kebapa.
לחם = LHM
ל ‎= L tu se lepo vidi, da je naša črka samo obrnjena
ח ‎ = ḥ
ם = M
Za konec pa še:
arab. سلام = SLAM = salām = hebr. שלום = šlwm = šalom = MIR

Zanimiv je semitski koren SLM, ki ga poznamo iz znanih izrazov iz področja vere kot:
islām ‘podvrženost božji volji’
muslim ‘verujoči’ element MU- označuje nomina agentis, vršilca.
دار السلام dār as-salām ‘paradiž’
Dār = hiša, mesto
Torej paradiž je mesto miru, brez miru tudi ne bo paradiža, velja posebno za semitske krajine.

cjalâ cui voi di frut / svet z otroškimi očmi

2009-01-12T15:14:00.003+01:00

Gno fi l'etimolic. AL è biel viodi che i fîs a van daûr lis olmis dal pari o mari (par jessi just). In Cechie si cjate un piçul paîs cul non Chvalovice , ancje se o sin passât dispès par chestis bandis, viodût che si trate di un paîs piçul nissun lu abade. Il gno fi però sì, simpri cuant che o fevelìn de Cechie, mi dîs che si vise di un paîs che si clame Chvalovice. Cussì ancje îr, just tal moment cuant che si cjatavin su la strade pôc prin de citât Znojmo propit tal paîs Chvalovice mi dîs »o sai parcè chel paîs lu clamin Chvalovice!”,
“Parcè?«
»Parce chenti in Chvalovice la int e dîs vulintîr e dispès “Hvala” (Chvalovice = Chvala = Hvala = par sloven “Grazie”), al sclarìs.
»Alore chenti a disìn simpri »hvala« ven a dî »grazie, ce biele int!”
“Sì, propit a son une vore zentîi!”.
Une biele spiegazion, però Chvalovice *hvala al podarès jessi, ancje se la int in Cechie e dîs “děkuji ”, ma chest lu sa ancje gno fi.
Ma miôr no deventâ etimolic, parce jessi etimolic, filosof o une specie di umanist al significhe vivi tant che un puar, la etimologjie e je interessante, però nuie beçs.

svet z otroškimi očmi

Moj sin etimolog. Lepo je videti, ko sinovje sledijo staršem. Na Češkem imajo neko vas, ki se imenuje Chvalovice , peljali smo se že skozi ta kraj, čeprav brez kakšnega zanimanja. Ne tako moj sin »ta-velik«, ki si je to ime očitno čvrsto zapomnil, kajti večkrat ga omenja, ko beseda naleti na Češko, in že sem se spraševal, zakaj le. Tako je bilo tudi včeraj, ko smo sedeli v avtu, takrat se ponavadi pridno razpriča.
»A veš zakaj se reče tisti češki vasi »Chvalovice«, me vpraša.
»No zakaj?«, mu odvrnem.
»Zato ker ljudje v Chvalovicah vedno rečejo »hvala«.
»To pa so ljudje, zmerom hvala rečejo, res lepo.«
»Ja res prijazni so«, še doda naš ta-mau.
Lepa razlaga, kajti »Chvalovice« pride verjetno res od »hvala«, ampak hvala tu ne rečejo, kajti tudi moj sin že ve, da Čehi pravijo “děkuji ”.
Konec koncev bolje, da nisi kak etimolog, kajti etimologi, filozofi ali razni humanisti ostanejo revni, spada nekako k njihivi sliki (čeprav so izjeme, znajo priti tudi daleč).

Lingua latina non mortua est!

2009-01-05T14:21:00.001+01:00

Magari cussì no no ai il timp e no lu varai par lei lis oparis classichis latinis o grechis. Fin vuê o riten che il studi dal latin o dal grêc classic al sedi impuartant e necessari. Pal fat vuê tal ream de eficacie e cressite la int e stime dibant il studi des lenghis muartis e stime dibant ancje il studi des lenghis piçulis.
Secont mê sperience personâl voltâ i tescj antics ti jude a analizâ une lenghe scognossude, capî il sisteme gramaticâl simpri tacant cul subiet e predicât e dome dopo lâ indevant cui relazions dentri dal subiet, predicât, obiet e.v.i. difat ogni lenghe e cognòs lis relazions fra subiet, predicât e obiet.
Ma di plui si visìn de biele retoriche, de grande espressivitât, la prime opare scrite in prose – se no mi sbali – al fo »De agri cultura« di Porcius Cato, ma ducj a cognossin di sigûr la sô innomenade frase: „Ceterum censeo Carthaginem esse delendam“ (M. Porcius Cato)
Lu ai let propit vuê sgarfant te Rêt che chest dictum però al sedi une creazion dal Nûfcent Cato al à doprât il grêc par pronunciâ cheste necessitât:
„Dokei de moi kai Karchēdona mē einai. „

chi Cato al dîs dome peraule par peraule „Cartagine no jessi“ naturalmentri une costruzion ACI acusatîf cun infinitîf (Karchēdon-a) tant che tal latin.
mē = no
einai = infinitîf jessi
infin al vûl dî chel istês chê la version latine »esse delendam« = no-jessi

Dontri vegnial il non grêc „Karchedon” par latin la citât si clame Carthago, par sloven però Kartagina.
Il non al diven dal fenici Qart Hadašt ("la citât gnove") infin dut il nestri alfabet al fo cjapât di chel fenici.
qart = citât
Hadašt = gnove
(Gr Νέα Καρχηδόνα; Lat Carthago Nova).

L’element „qart” lu cjatìn ancje tal non pal Signôr dai fenicians „Melqart” (par furlan Melcart),
fenici Milk-Qart "Il re de citât" (cf. arabic malik, melik = re) che si cjate tal non dal pari di Anibâl.
Amilkar (grêc Αμίλκας, latin Hamilcar dal non origjinâl Abdmelqart = servidôr di Melcart.
Amilkar al fo clamât ancje „Barak“ (però no: Obama).

Lingua latina non mortua est!

Žal ni časa, da bi se posvečal branju latinskih in starogrških del. Ostajam pri mnenju, da bi bilo to koristno, koristno za vsakogar. Zakaj tratiti čas z mrtvimi jeziki?
Izraz je vprašljiv, kajti ali dejansko ni rojenih govorcev latinščine, dovolj bi bilo, da bi, in za to sem že slišal, kdo naučil otroke kot prvi jezik latinščino, potem bi bili oni „rojeni“ govorci in latinščina ne bi bila več mrtvi jezik in potem bi bilo moje vprašanje odvečno.
Koristno je, ker ti učenje latinščine na klasičen način pomaga pri analizi, katerikoliže jezika, kajti povsod se lotiš zadeve tako, da iščeš najprej osebek, povedek ..predmet kot to treniraš vedno pri prevajanju iz latinščine.
Poglejmo znan Katonov (M. Porcius Cato) izrek: „Ceterum censeo Carthaginem esse delendam“.
Z začudenjem sem zvedel, da je ta stavek kreacija iz 19. stoletja, kajti Katon starejši je izgovoril svoj znani stavek v grščini:
„Dokei de moi kai Karchēdona mē einai. „
tukaj Katon pravi, da meni, da Kartagine naj ne bo več, torej, da naj mesto uničijo.
mē = ne
einai = nedoločnik „biti“

Skod pa grško „Karchedon”, latinsko Carthago.
Ime je od feničanskega Qart Hadašt ("Novo mesto") konec koncev je tudi naša abeceda feničanska.
qart = mesto
Hadašt = novo

Element „qart” najdemo tudi drugje, npr. v imenu za feničanskega boga „Melqart”, po feničansko Milk-Qart "kralj mesta" (prim. arabsko malik, melik = kralj), to pa imamo tudi v imenu Hanibalovega očeta Hamilkar (gr Αμίλκας, lat Hamilcar iz fen. Abdmelqart = Melqartov služabnik.
Hamilkarja so klicali drugače tudi enostavno na kratko „Barak“ (ampak brez Obame).

“esperanto “o cui che al spere / “esperanto “ pomeni “ta, ki se nadeja, upa”

2008-12-30T14:54:00.002+01:00

Vuê sul podcast de Radio Slovenie – biele robe tirâ jù ce che ti smeche scoltâ seont il tô gust e voie - o ai sintût opinions interessantis (une discussion) su la cuistion doprâ o no doprâ l´inglês tes universitâts in Slovenie.
Un teme fûr dal timp.
Une discussion sul futûr de lenghe slovene cun dutis lis pôris tipichis. I sloveniscj la viele vuardie de lenghe slovene nus visin che o vin di bandî l'inglês e molâ lis lezions par inglês. Par meti adun e tignî in vite la terminologjie slovene o scugnìn difindi la lenghe slovene intes universitâts cuintri la influence de terminologjie inglese internazionâl.
Alc di simil o vin let sul blog de Ninine, la archeologhe furlane, cul titul »Lezions par inglês«, i parês a jerin ducj positîfs, ancje il gno, jo o ai cjatât che al sedi une buine idee ancje doprâ l'inglês.
Impuartant al è cence dubi cognossi e imparâ la terminologjie e il mût di scrivi internazionâl, se tu vûs publicâ alc al nivel internazionâl no ti reste altri che no doprâ l'inglês.
Un esempli: agns indaûr o ai metût adun un dizionari etimologjic de lenghe albanese in lenghe slovene, se o ves doprât l'inglês il public potenziâl al sarès plui grant e si cjatarès ancje cualchi letôr. O un altri esempli il gno dizionari o gramatiche furlane par sloven. Jo o ai decidût doprâ il sloven ancje par meti a confront o meti adun doi amîs piçui.
La lenghe plui grande e à il public plui grant.
Cheste e je ancje une des resons, parce o cjatìn dome pôcs furlans che a sielzin il furlan cuant che a vuelin tocjâ o presentâsi denant di un public grant (p.e. nuie cotidians par furlan).
E cumò il pont negatîf di dute cheste storie.
Noaltris che o fevelin une lenghe no-inglese, si cjatìn intune posizion disavantazose in confront a chei che a fevelin dome l'inglês.
L'avignî?
L'inglês al deventarà une specie di lenghe mari di ducj.
O pensi che planc a planc ancje »i grancj« todescj, talians, francês, spagnûi a deventaran almancul bilengâi inglês + la lôr lenghe, noaltris invezit almancul trilengâi i furlans cul talian, e i slovens cul cravuat.
Il mont inglês al reste privilegjât. La idee dal esperant – dome un sium idealistic.

“esperanto “ pomeni “ta, ki se nadeja, upa” prim. lat. Sperare, Fr espérer, Sp esperar,

Govorci majhnih jezikov so v neenakopravnem položaju, objavljati moraš hočeš nočeš v angleščini, torej spet moraš-hočeš-nočeš potrebuješ pomoč, kdo že zna kvalitetno prevajati v angleščino.
V bodoče?
Znanje angleščine se bo nekako dvignilo na raven dodatnega maternega jezika, tako da bodo tudi »veliki« Nemci, Italijani, Francozi itd postali dvojezični, medtem ko oni manjši, kamor spada seveda tudi slovenščina, bodo vsaj trojezični.

Il plurâl ladin-furlan / ladinsko-furlanska množina

2008-12-08T14:55:00.001+01:00

Il plurâl asigmatic / nesigmatska množina

Doprant lis peraulis che si cjatin te gramaticute di Cadorini (Furlan di Praghe):
“Une prime dispartizion si pues fâle jenfri di peraulis che a finissin par vocâl e peraulis che a finissin par consonant. Il furlan cul ladin dolomitan a son interessantis inte suaze des lenghis romanichis parcè che biel che pal plui a vebin il plurâl sigmatic (= par -s), a àn ancje peraulis che a fasin il plurâl par palatalizazion.«
Il romanç suizar invezit, la ipotetiche sûr, al à dome il plurâl sigmatic:
bratsch – bratschs (braç)
figl – figls (fi)
figlia – figlias (fie)
chasa – chasas (cjase)
nas – nas (nâs)
tscharvè – tscharvels (cerviel)
pra – prads (prât)
vestgì – vestgids (vistît)

La lenghe sursilvane si compuarte dispès in mût diferent, salacor par sô posizion gjeografiche ae periferie dal teritori retoromanç.
La plui innomenade diference e je che il sursilvan nol cognòs la cussiclamade inovazion retoromance-ladine-furlane la palatalizazion dal K, C denant di A:
CANIS = sursilvan TGAUN = furl. cjan
CABALLUS = sursilvan CAVAI = furl. cjaval
Al podarès jessi un argument cuintri la lenghe protoretoromane.

Tal plurâl dai participis e adietîfs si manten il plurâl nominatîf latin –i, la plui part des lenghis romanzis e ancje dentri dal grup ipotetic retoroman-ladin-furlan a puartin indenant il –s latin dal vieri acusatîf.
sursilvan igl emploiau (<-atus) = l'impleât
sursilvan ils emploiai (sursilvan cumprau 'comprât' - cumprai 'comprâts' (f. cumpradas)

O par lâ indenant o disarès che il furlan e il ladin a fasin il plurâl ancje zontant un /j/.

Ce che al sucêt cuant che si met il /j/ daûr diviersis consonants lu mostrin ben lis lenghis slavis, p.e. il sloven voz+jen > vožen tal polac list + je > liście ’=listje’.
O tal rumen: TOT (= DUT), TO'ATĂ (=DUTE), toţi (=DUCJ), toate (=DUTIS).
Etimologjichementri il sun /j/ al pues divignî ancje daûr une vocalizazion secondarie dal s latin tant che tal esempli lat. plus > furl. plui ’bolj’:

1) -st + /j/ > -cj
puest > puescj, past > pascj, trist >triscj, chest ’ta’ > chescj, just > juscj.
ladin: cest - cesç, artist – artisç, chest - chisc

2) –l(i) + /j/ > -i
popul > popui, regâl > regâi, pâl > pâi, pendul > pendui, pericul > pericui.
-li + /j/ > -i : cjaveli > cjavêi, fenoli > fenôi, voli > vôi, vieli > viêi, pareli > parêi, pedoli > pedôi, zenoli > zenôi.
Ladin: local - locai, manual – manuai, personal - personai, statal - statai
-ol -oi control - controi, col – coi, mol - moi
-ul -ui popul - popui, baul - baui
-il -ii profil - profii, ciampanil – ciampanii, sotil - sotii, stabil - stabii
-el -iei agnel - agniei, restel - restiei, bel - biei
ciavel - ciavei, pavel - pavei, vel - vei, el - ei
nadel - nadei, bochel - bochei, dedel - dedei, stivel - stivei
fossel - fossei, toel - toei, tel - tei, sel - sei, mel - mei
-uel -uei lenzuel - lenzuei, ciajuel - ciajuei, peciuel - peciuei

Tal rumen sg. copil ’frut’ > pl. copii
dialets slovens p.e.: boljš(i), boljša > bujš, bujša.
ongjarês. kiabálj [-ba:j], lyuk [juk]
albanês ll> j : Sg. popull pl. popuj
bavarês l>j : todesc. alter > bavarês ojda

3)
-nt + /j/ > -ncj
grant > grancj, parint > parincj, tant > tancj
ladin: cant (dut cant) > canc (dut canc)

4) -n + /j/ > -gn
an > agn(s); lad. ann - agn
bon > bogn; lad. bon > bogn.
Ladin, ancjemò: degun - degugn, gran – gragn, termen - termegn, orghen - orghegn, orden – ordegn, cuecen - cuecegn, joen – joegn, dann - dagn

ladinsko-furlanska množina

Nesigmatska množina
Furlanščina je znana po tem, da ohranja izglasni latinski –s, npr. pri tvorbi množine. Skupaj z ladinščino pa pozna tudi nesigmatsko množino kot je posplošena v italijanščini.
Švicarska sestra romanč ima samo sigmatsko množino:
romanč:
bratsch – bratschs (furl. braç, ital. braccio)
figl – figls (furl. fi, ital. figlio)
figlia – figlias (furl. fie, ital. figlia)
chasa – chasas (furl. cjase, it. casa)
nas – nas (furl. nâs, ital. naso)
tscharvè – tscharvels (furl. cerviel, ital. cervello)
pra – prads (furl. prât, ital. prato)
vestgì – vestgids (furl. vistît, ital. vestito)

Sursilvanščina, eden izmed retoromanskih jezikov v Švici, se pogosto obnaša povsem drugače kot ostali retoromanski in ladinski jeziki, morda zato, ker se nahaja na skrajnem zahodu te skupine.
Prava izjema je, da ne pozna nebnjenja K, C pred A, prav to pa naj bi bil glavni argument za retoromanskost nekega jezika.
CANIS = sursilvan TGAUN = furl. cjan
CABALLUS = sursilvan CAVAI = furl. cjaval

Pri deležniku ohranja kot edini še latinsko množino na –i in se vede pri tem kot italijanščina:
sursilvan igl emploiau (<-atus) = furl. l'impleât (zaposlen, zaposleni)
sursilvan ils emploiai (sursilvan cumprau 'comprât' - cumprai 'comprâts' (f. cumpradas) (kupljeni)

poglejmo furlansko-ladinsko množino:

Tvorbe z obrazilom /j/
Na ednino se dodaja -i /j/, pri tem pride v besednem sandhiju do nebnjenja ali izpada
izglasniškega samoglasnika. Nebnjenje te vrste je značilno za slovanske jezike, predvsem
poljščino, podobno kot v furlanščini imamo npr. v poljščini: list + je > liście ’=listje’
Ali romunsko:
TOT (= furl. DUT 'vse'), TO'ATĂ (= furl. DUTE)
toţi (=furl. DUCJ), toate (= furl. DUTIS).
Etimološko je /j/ lahko nastal tudi po drugotni vokalizaciji izglasnega s-ja kot v primeru lat.
plus > furl. plui ’bolj’

1) -st + /j/ > -cj
puest ’mesto’ > puescj ’mesta’, past ’jedilo’ > pascj ’jedila’, trist ’žalosten’ >
triscj ’žalostni’, chest ’ta’ > chescj ’ti’, just ’pravičen’ > juscj ’pravični’.
ladinsko: cest - cesç, artist – artisç, chest - chisc

2) –l(i) + /j/ > -i
popul ’narod’ > popui ’narodi’, regâl ’darilo’ > regâi ’darila’, pâl ’kol’ > pâi
’koli’, pendul ’nihalo’ > pendui ’nihala’, pericul ’nevarnost’ > pericui ’nevarnosti’.
cjaveli ’las’ > cjavêi ’lasje’, fenoli ’sladki janež’ > fenôi ’sladki janeži’, voli ’oko’
> vôi ’oči’, vieli ’star’ > viêi ’stari’, pareli ’sličen’ > parêi ’slični’, pedoli ’uš’ > pedôi ’uši’,
zenoli ’koleno’> zenôi ’kolena’.
Ladinsko: local - locai, manual – manuai, personal - personai, statal - statai
-ol -oi control - controi, col – coi, mol - moi
-ul -ui popul - popui, baul - baui
-il -ii profil - profii, ciampanil – ciampanii, sotil - sotii, stabil - stabii
-el -iei agnel - agniei, restel - restiei, bel - biei
ciavel - ciavei, pavel - pavei, vel - vei, el - ei
nadel - nadei, bochel - bochei, dedel - dedei, stivel - stivei
fossel - fossei, toel - toei, tel - tei, sel - sei, mel - mei
-uel -uei lenzuel - lenzuei, ciajuel - ciajuei, peciuel - peciuei

romunsko edn. copil ’otrok’ > mn. copii
V slovenščini poznamo podobne razvoje iz narečij, npr. boljš(i), boljša > bujš, bujša.
madž. kiabálj [-ba:j], lyuk [juk] (luknja)
albansko ll> j : edn. popull mn. popuj
bavarsko l>j : nemško alter > bavarsko ojda

3) -nt + /j/ > -ncj
grant ’velik’ > grancj ’veliki’, parint ’sorodnik’ > parincj ’sorodniki’, tant
’tolikšen’ > tancj ’tolikšni’
ladin: cant (dut cant) > canc (dut canc)

-n + /j/ > -gn : dva primera: an ’leto’ > agn(s) ’leta’, bon ’dober’ > bogn ’dobri’; prim. lad.
bon > bogn. Razvoj je šel an + j > ajn, podobno tudi sl. spanje > ljublj. spajne.
Ladinsko še: degun - degugn, gran – gragn, termen - termegn, orghen - orghegn, orden – ordegn, cuecen - cuecegn, joen – joegn, dann - dagn

la idee di tornâ mai / vrnitev na svetega nikoli

2008-11-29T14:19:00.001+01:00

Il teme al rivuarde la nestre regjon comun, il Friûl e ancje la Slovenie.
Prin la domande ce ise la diference tra emigrazion e imigrazion?
La Emigrazion e je soredut il stât di scugnî lâ, te plui part dai câs cence la possibilitât di sielzi, la imigrazion e je la istesse robe dome cuntune conotazion un ninin plui negative te percezion de int, il stât atîf cu la possibilitât di sielzi, rivâ a un puest cu la idee di vê vantaçs economics.
Slovens e furlans a vevin lassât il lôr paîs plui che une volte, prin par lâ in Americhe, tal dopovuere o vevin prin la emigrazion politiche in Argjentine tal 1947 – cressût in Argjentine ancje il Ex-Prin Ministri de Slovenie Bajuk, plui tart tai agns Sessante e Setante al tache il gastarbeiterisim dopo il contrat todesc-jugoslâf a batin il tac tor di 50000 slovens pe Gjermanie, altris pe Svezie, Austrie e Suizare, i furlans a sielzin lis solitis destinazions, ma ancje i paîs francofons, la France, Belgjo.
Se si met a confront la migrazion in Europe e la situazion dai e-i-migrants, i esperts a disin che il plui positîf al è/jere il model svedês. Secont me positîf ancje l'esempli dal Ex-Berlin di bonât ocupât, cu lis sôs zonis militaris e civilis francesis, americanis o britanichis, o feveli par mê esperience personâl, al veve alc di un clime internazionâl, Berlin di bonât in chel timp al jere une isule politiche, une citât che ognidun al clamarès vulintîr la “nestre” citât, e no jere la citât dome dai todescj. Magari cussì no vuê dut al è gambiât, Berlin nol è plui une isule al è deventât di gnûf cjâf-lûc.
In Americhe o vevin une specie di clâf etniche pe imigrazion in vigôr ancjemò prin de seconde vuere mondiâl, vuê o podìn fevelâ di rassisim sociâl, il sisteme di fortificazion de Europe o Nord Americhe no mi pâr masse democratic, si cirin dome chei che a àn la scuele, bêçs evi.
Ma o vin ancje une migrazion interne, dentri des grandis fortificazions, cussì p.e. tal 2007 plui di 160.000 todescj a àn lassât il lôr paîs.
Al è un fat psicologjic che chei che a vevin lassât la sô patrie cu la idee di vuadagnâ bêçs par fâsi sù une cjase, gnove esistence, buteghe e.v.i. no tornin plui. Parcè? E scuasit ducj a jerin partîts cu la idee di tornâ dopo 2-3 agns.

vrnitev na svetega nikoli

Vprašanje, kaj je razlika med emigracijo in imigracijo. Emigracija je izselitev, imigracija pa priselitev ali vselitev.
V bistvu je to eno in isto, čeprav ko slišimo za emigracijo, se zadeva mogoče sliši bolj pozitivno, kajti nekdo je moral zapustiti dom, ne da bi pri tem imel, ne krivde, ne možnosti izbire, pač revež, saj so že v starodavnem času razpošiljali posameznike za kazen. Imigracija pa se veže prej z aktivno izbiro in ekonomsko prednost.
Slovenci in Furlani so stalno zapuščali domovino v raznih obdobjih, delež izseljencev je nad 10 odstotkov v določenih predelih še precej višji npr. Prekmurje, Dolenjska ali pa furlanska Karnija, če primerjamo npr. s sosednjo Avstrijo, tam takega izseljavanja ni bilo (z izjemo Gradiščanske, ki pa je bila zgodovinsko vedno madžarska). Najprej se je šlo v Severno Ameriko, po drugi svetovni je večina Slovencev izbrala okoli 50000 Zahodno Nemčijo, večjo število še Švedsko, Avstrijo in Švico, Furlane je vleklo bolj v francoske dežele, Francijo, Belgijo.
Če primerjamo migracijsko situacijo v Evropi, ni bilo nikjer prave politike na to, najboljša naj bi bila še situacija na Švedskem, iz lastnih izkušenj lahko pritrdim pozitivno oceno tudi za Zahodni Berlin. Zahodni Berlin je bil vse do padca zidu vedno drugačen kot ostala Nemčija, obstajala je neke vrste berlinske identitete, ljudje so se ne glede na ozadje počutili Berlinčane. Zahodnega Berlina z vidno prisotnostjo zaveznikov ni več, žal!
V Ameriki so zgodaj uvedli etnični ključ, torej imigracija iz želenih držav, danes ni več etničnega ključa, danes gledajo ne samo v Ameriki, tudi v drugih utrdbah, po tem kaj konkretno rabijo, izobrazba ali denar. Gredo pa tudi iz ene »utrdbe« v drugo, tako je npr. samo v letu 2007 več kot 160.000 Nemcev zapustilo Nemčijo za Kanado, Norveško, Avstralijo, Brazilijo itd.
Psihološko dejstvo je, da če se odločiš in odideš s kratkoročnim ciljem toliko zaslužiti, da bi zadoščevalo za hišo ali za kako večjo investicijo, je malo verjetno, da se boš sploh kdaj vrnil.

Sedma učna ura / La setime lezion

2008-11-23T15:38:00.002+01:00

Vuê o ai decît di tirâ fûr alc de Biblie, no pal ultin al è une vore interessant meti a confront i diviersis traduzions:

Jezus potuje in uči / Peregrinazions apostolichis

(Evangelij po Marku 1, Vanzeli di Marc Cjapitul 1)

35
SLOVEN:
Navsezgodaj, ko je bilo še čisto temno, je vstal, se odpravil ven na samoten kraj in tam molil.

FURLAN:
Tal indoman, unevore a buinore, al jevà, al jessì e si ritirà tun puest fûr di man, là che si fermà a preâ.

36
Simon in njegovi tovariši so mu sledili.

Alore Simon cui siei compagns si metè a cirîlu

[Coment: slediti al vûl dî “lâ daûr” te version furlane o vin il verp “cirî”]

37
Ko so ga našli, so mu rekli: »Vsi te iščejo.«

e, dopo di vêlu cjatât, i disin: «A son ducj che ti cirin!».

38
Rekel jim je: »Pojdimo drugam, v bližnja naselja, da bom tudi tam oznanjal, kajti za to sem prišel.«

Ur dîs: «Anìn di une altre bande, tai borcs dulintor, par predicjâ ancje li. Par chest, difat, o soi jessût».

39
In prihajal je v njihove shodnice, oznanjal po vsej Galileji in izganjal demone.

E al lè predicjant tes lôr sinagoghis par dute la Galilee e parant fûr i demonis.

Besede/Peraulis:

navsezgodaj (av) unevore a buinore // < na vse zgodaj = »su dut« + zgodaj di buinore
ko (con) cuant che // la coniunzion subordinant »ko« e introdûs une frase temporâl
še (av) ancjemò
čisto (av) dal dut, pardabon, une vore // al diven dal adietîf »čist« pulît, mont, net, smondeât
temno (av) scûr // dal adietîf temen
teman (/temen), -mna, -mno (adj) scûr
vstal je vstal L-participi di vstati
vstáti [ustati] (vstánem) alçâsi, jevâsi
odpravil se odpravil L-participi di > odpraviti
odpráviti jessî, partî
ven (av) fûr
samòten fûr di man; na samoten kraj tun puest fûr di man
tàm (av) là
molíl L-participi di moliti.
molíti (molim) preâ
njegòvi mpl od njegov
njegòv, -a, -o (pro) so, sô
továriš, -a (m) compagn
továriši mpl di tovariš
mu pron pers dat sg clitic di on
sledíli L-participi di slediti
sledíti (sledím) lâ daûr
njèmu pron pers dat sg di on
našlí L-part di najti
nájti (nájdem) cjatâ
rèkli L-participi di reči
rèči (rèčem) dî
vsi [u'si] mpl di ves
ves, vsà, vsè (pron) dut
te pron pers acus clitic di TI »tu«
tèbe pron pers acus/gjen clitic di TI
íščejo 3pl pres di iskati
iskáti (íščem) cirî
jim (=ur) pron pers dat pl clitic di on
pojdímo = anìn (imperat 1sg di ITI
íti (grem) = lâ
drugám (adv) di une altre bande
v bližnja naselja acus di direzion al rispuint a la domande dulà?
blížnja acus npl di bližnji
blížnji, -a, -e (adj) di dongje, vicin, dulintor
nasélja acus npl di naselje
nasélje, -a (n) borc
da (coniunzion finâl) par; da bom tudi tam oznanjal par predicjâ ancje li
bom (1 sg fut di jessi)
tam (av) li
oznánjal L-part. pass. Di oznanjati
oznánjati (oznánjam) predicjâ
kájti (coniunzion causâl) par il fat che, par vie che, parcè che
za to
príti (prídem) vignî
prišèl L-part di priti
prihájati prihajal
njíhove pron possess. lôr
shódnica, -e (f) sinagoghe; la peraule e diven dal verp »s+hoditi«
shodnice (acus pl f direzion) di shodnica
po (prep + loc) par; po vsej Galileji par dute la Galilee
vsej loc. sg di ves »dut«
Galileji loc. sg. di Galileja
Galileja, -e (f) Galilee
izgánjal part. pass. di izganjati
izgánjati (izganjam) parâ fûr
demone acus pl
demon, -a (f) il demoni

Slovnica / Gramatiche

Il pronon possessîf / svojilni zaimek

moj oče = (il) gno pari
moja žena = (la) mê femine
moje morje = il gno mâr
moji konji = i miei cjavai
moje sestre = lis mês sûrs
moja jezera = i miei lâcs
tvoj brat = (il) to fradi
tvoji bratje = i tiei fradis

Te tierce persone:
il sloven al diferenzie ancje il gjenar dal proprietari cussì si scuen sielzi il pronon possessîf de tierce persone daûr il gjenar dal proprietari.
Viodìn un esempli:
(Janezov brat) njegov brat = (il fradi di Janez) il so fradi – Janez al è il proprietari. Il gjenar dal proprietari al è masculin. Viodût chest tu scuegnis sielzi il pronon possessîf masculin NJEGOV.
(Mickin brat) njen brat = (il fradi di Micka) il so fradi – Micka e je la proprietarie. Il gjenar de proprietarie e je feminine. Alore si scuen sielzi il feminin NJEN.
njegovi psi = i siei cjans (il proprietari al è masculin)
njeni psi = i siei cjans (la proprietarie e je feminine)

RAZPREDELNICA / LA TABELE
cuntun
OBIET SG /// PL
OBIET masc/femin/neutri /// masc/femin/neutri

JAZ/ moj,moja,moje /// moji, moje,moja
TI/ tvoj,tvoja,tvoje /// tvoji,tvoje,tvoja

ON/ njegov,njegova,njegovo /// njegovi njegove njegova
ONA/ njen,njena,njeno /// njeni njene njena

MIDVA/ najin najina najino /// najini najine najina
VIDVA/ vajin vajina vajino /// vajini vajine vajina
ONADVA/ njun njuna njuno /// njuni njune njuna

MI/ naš,naša,naše /// naši,naše,naša
VI/ vaš,vaša,vaše /// vaši,vaše,vaša
ONI/ njihov,njihova,njihovo /// njihovi,njihove,njihova

Il tiermin „retoroman-ç“ e „la cuistion ladine" / Izraza „retoromanski“ in „ladinsko vprašanje"

2008-11-05T13:39:00.002+01:00

Te foto:
Theodor Gartner (nassût tal 1843 a Viene -1925) daspò il studi de matematiche al lavore tant che insegnant di chimiche e fisiche, tal 1876 daspò il so prin incuintri cu la culture ladine al tache a interessâsi al mont ladin-retoromanç e diven un dai plui grancj cognossidôrs de culture e lenghe ladine-retoromanze.

Na Sliki:
Theodor Gartner (1843-1925) po študiju matematike dela kot učitelj kemije in fizike, 1876 se začne po prvem srečanju z ladinsko kulturo zanimati za retoromanski svet. Danes slovi za klasika romanistike in snovatelja sodobnih raziskav retoromanske kulture in sveta.

Il tiermin „retoroman-ç“ e „la cuistion ladine“

A esistin fin al di di vuê dôs posizions tradizionâls:
1) il concet “la unitât ladine”
la unitât lenghistiche dal romanç (Suizare), ladin (dolomitan), furlan
La storie de cuistion ladine e tache cui “Saggi ladini” dal gurizan G.I.Ascoli (1829-1907). Ascoli al fevele di une zone lenghistiche e le clame “favella ladina” ven a stâi un »ladin comun«.
Al ven daûr il professôr austriac Theodor Gartner (1843-1925) cu la “Rätoromanische Grammatik (1883)” e “Handbuch der rätoromanischen Sprache und Literatur (1910)“.

2) cheste unitât e je un costrut teoretic-lenghistic cence une realtât storiche-sociologjiche
Esponents de cuintriposizion si cjatin in prime rie tra i talians:
Carlo Battisti (1882-1977) divignint dal Val di Non (Trentin) e il diatolic dal Tiessin Carlo Salvioni (1858-1920) a fevelin di pocs svilups comuns dentri dal grup ipotetic romanç- ladin-furlan, plui clâr e evident invezit al sedi il numar di leams dentri dute la regjon alpin-lombarde che e cjape dentri ancje i dialets de periferie di cheste stesse regjon il romanç, ladin e furlan.
Di chel timp in ca o fevelìn di »Ascolians« e »Battistians«. A Ascoli no i interessavin lis consecuencis politichis, par dute une altre robe la posizion dai Battistians che al fevele de »talianitât« de dute la regjon ancje di chê Suizare, la lenghe taliane e je la base, ancje pal romanç.

Naturalmentri al tache une discussion politiche, pai Suizars cheste cuistion di fâ part de »talianitât« sì o no e je une cuistion che al rivuarde la lôr identitât, lôr i lenghiscj romançs Robert von Planta, Jakob Jud, Chasper Pult a jerin cuintri.
Magari cussì no messedâ cuistions politics e lenghistics no jude la ricercje in chest câs, fin vuê i studiôs no àn cjatât une clarificazion dal probleme, a restin a di une bande i »Ascolians« e pe altre i »Battistians«.

Cussì si cjate la posizion ascoliane in diviersis libris di riference de romanistiche (p.e. Lausberg, Vidos, Rohlfs).
Carlo Tagliavini, un grant lenghist e romanist talian, ancje cognossidôr de lenghe albanese e dal rumen, al clame chest grup »ladino« però cuntun ciert dubi parvie il fat che si cjate dome pôc fûr par fûr comun-esclusîf (che no si cjate adaltrò tai dialets alpin-talians).
Tal ultin timp si doprin ancje gnûfs tiermins tant che »rhéto-frioulan« o »Alpenromanisch«.
La vore di riference il »Lexikon der Romanistischen Linguistik (LRL): Band III Die einzelnen romanischen Sprachen und Sprachgebiete von der Renaissance bis zur Gegenwart: Rumänisch, Dalmatisch / Istroromanisch, Friaulisch, Ladinisch, Bündnerromanisch.“ e trate lis feveladis in mût disseparât.

Il miscliç di fatôrs lenghistics e fûrlenghistics
Lenghistichementri si cjate il romanç une vore dongje ai dialets lombarts te istesse aree gjeografiche, culturâl, storichementri però si cjate intun contest dal dut diviers, ergo il romanç nol è un dialet talian – la definizion »ce isal un dialet e ce ise une lenghe« e je simpri une definizion fûrlenghistiche o politiche dipindint dal contest sociologjic, culturâl e storic.

La definizion lenghistiche
I criteris lenghistics a pro di une »Unitât ladine«
1) - conservazion dal –s in posizion finâl
2) - i grups: consonant + L (cl, gl, pl, bl, fl)
3) - palatalizazion dal K, G denant dal A:
CASA > dolom. césa, furl. cjase, puter chesa
CAPUT > dolom. céf, furl. cjâf, puter cho

Dome il pont 3) la palatalizazion e je une inovazion gnove di chest grup e un fuart argument a pro de »Unitât ladine«.
I archaisims però si puedin spiegâ ancje cu la »Randzonentheorie« ven a stâi feveladis che si cjatin su la periferie a mostrin un caratar archaic, alore al podarès jessi ancje un argument cuintri la »Unitât ladine«.

Secont la dialetometrie
La dialetometrie e cîr di meti adun dut ce che a àn in comun dôs feveladis daûr une calcolazion numeriche-statistiche, si fevele di un »Geotip«.
Il geotip al è la unitât gjeografiche cuntun ciert numar di câs comuns. Secont la dialetometrie la retoromanicitât e va jù viers il soreli jevât (Friûl) e sud (viers il venit).

Un fat evident pal ognidun che al met a confront il romanç, ladin e il furlan. Il ladin si cjate tal mieç, il furlan intune posizion periferiche.
Dopo dut chest o varès gust di cognossi i dialets romançs e ladins, une vore biel il esempli dal innomenât Gartner che dopo une passade pe Ladinie al veve risolvût di studiâ il ladin. Grande robe se si impensìn che chest omp al jere un matematic. (alc su Gartner si cjate ancje te ultime Patrie).

Izraza „retoromanski“ in „ladinsko vprašanje“

Ladinsko vprašanje se razlaga na dva načina:
1) Ladinska enotnost
Jezikovna enotnost švicarskega romanča, dolomitske ladinščine in furlanščine
Zgodovina ladinskega vprašanja se začenja z delom “Saggi ladini” goriškega poliglota G.I.Ascolija (1829-1907). Ascoli govori o nekem jezikovnem območju, ki ga imenuje “favella ladina” (ladinski govor) ali drugače »skupni ladinski jezik«.
Sledi avstrijski učenjak Theodor Gartner (1843-1925) z “Rätoromanische Grammatik (1883)” in “Handbuch der rätoromanischen Sprache und Literatur (1910)“.

2) Ladinska enotnost je zgolj teoretska zgradba jezikoslovcev brez kake resnične, zgodovinske ali družbene osnove
Zagovorniki te protipozicije se najdejo predvsem med Italijani:
Carlo Battisti (1882-1977), domačin iz ladinske Nonske doline »Val di Non« in tesinski narečjeslovec Carlo Salvioni (1858-1920) govorita o redkih skupnih razvojev znotraj predpostavljene ladinske skupine, več naj bi bilo skupnega znotraj celotne alpskoitalijanske skupine, švicarski romanč, dolomitska ladinščina in furlanščina naj bi spadali v to alpsko italijanščino kot obrobna narečja.

Od vsega začetka obstaja tabor »Ascoliancev« in »Battistiancev«. Ascolija niso preveč zanimale politične posledice, drugače so razmišljali Battistianci, ki pripisujejo »italijanskost« celotni regiji tudi romanski Švici, italijanščina naj bi bil osnovni jezik za vse, tudi za švicarski romanč.

Vmešala se je tako tudi politika, Švicarji se sklicujejo na lastno identiteto in zavračajo neko naditalijanskost, švicarski jezikoslovci kot Robert von Planta, Jakob Jud, Chasper Pult so proti.
Žal je težko priti do rezultata, če se meša jezikoslovje s politiko, do danes ni prišlo do neke splošno sprejete razlage, ostajajo na eni strani »Ascolianci« po drugi pa »Battistianci«.

Najdemo ascoliansko videnje v raznih romanističnih učbenikov (npr. Lausberg, Vidos, Rohlfs).
Carlo Tagliavini, velik jezikoslovec in italijanski romanist, ukvarjal se je tudi nemalo z albananščino in romunščino, imenuje omenjeno skupino (romanč, ladinsko, furlansko) »ladino«, dodaja pa, da ima tudi dvome, kajti zelo je malo takega, kar je značilno samo za to skupino in ne za druge alpsko italijanske govore.
V zadnjem času se rabijo tudi izrazi »rhéto-frioulan« in »Alpenromanisch«.
Referenčni pregled »Lexikon der Romanistischen Linguistik (LRL): Band III Die einzelnen romanischen Sprachen und Sprachgebiete von der Renaissance bis zur Gegenwart: Rumänisch, Dalmatisch / Istroromanisch, Friaulisch, Ladinisch, Bündnerromanisch.“ obravnava vsak jezik posebej in ne znotraj enotne retoromanske ali ladinske skupine.

Mešanje jezikovno z izvenjezikovnim
Jezikoslovno se švicarski romanč nahaja blizu zemljepisno sosednim lombardskim govorom, zgodovinsko in kulturno ne pripadata istemu ozadju, romanč potemtakem ni italijansko narečje, ampak samostojni jezik – kajti jezik se definira predvsem izvenjezikovno, torej to, kaj je jezik, kaj pa narečje, odloča politika in ne jezikoslovje.

Jezikoslovni kriteriji
Za ladinsko enotnost govorijo:
1) – ohranitev izglasnega s-ja
2) – ohranitev sklopov: soglasnik + L (cl, gl, pl, bl, fl)
3) – nebnjenje K, G-ja pred A-jem:
CASA > dolom. césa, furl. cjase, puter chesa
CAPUT > dolom. céf, furl. cjâf, puter cho

Samo točka 3) nebnjenje je nova skupna inovacija ladinskega trojčka in obenem govori za predpostavljeno enotnost.
Arhaizme lahko razložimo s klasično »Randzonentheorie«-jo, ki pravi, da govori na obrobju ohranjajo pogosto starejša stanja.

Glede na dialektometrijo:

dialektometrija išče skupne pojave v dveh govorih, jih prešteje in izračuna statistiko, skupek skupnih pojav imenuje pri tem Geotip.
Taka statistična analiza »retoromanskosti« ali »ladinskosti« kaže, da je podobnost vedno manjša proti vzhodu in jugu, torej proti Furlaniji. To lahko vsakdo sam preveri, če primerja neko poljubno besedilo teh jezikov, videl bo, da se ladinščina nahaja nekje v sredi med romančem in furlanščino, furlanščina pa na obrobju.

ongjarês -nyi = furlan Une cuantitât grant tant che / madž. –nyi = količina, ki je tako velika kot

2008-10-25T13:16:00.001+01:00

Intun zornâl ongjarês o ai let un articul sul taramot in Cine »Magyarországnyi ember érintett közvetlenül a kínai földrengésben.« che al vûl dî voltât par furlan »peraule par peraule«: Un numar grant tant che la popolazion de Ongjarie colpît diretementri tal taramot cinês.«
Mi pâr un biel esempli par presentâ il sisteme aglutinant. Aglitunant al vûl dî che lis relazions gramaticâls a vegnin esprimudis cuntune schirie di sufìs (par dîlu intun mût plui sempliç possibil). Propit par chest o cjatìn simpri peraulis une vore lungjis intes lenghis aglutinantis tant che tal ongjarês o turc. Une pronunciazion eficace e garantìs la armonie vocale: p.e. al è plui facil pronunciâ la secuence: »mamama« che no la secuence »mimome«.

Il tip aglutinant cun esemplis ongjaris:
falumban = falu »paîs« + -m »gno« + -ban »in, a (locâl) = tal gno paîs
hetente = hét »setemane, siet tant che il furlan setemane« + -ente »ogni« = ogni setemane
barátomként = barát »amî« + -om »gno« + -ként »tant che« = tant che gno amì
Za (un po) polisintetic o incorporatîf a son lis costruzions ongjaris cul obiet incorporât:
látta = latt – a : al à viodût »alc di concret« p.e. »al à viodût il film«
látod? = viodistu chel chi (alc di concret)

Alore viodìn la nestre frase:
Magyarországnyi ember érintett közvetlenül a kínai földrengésben.
Magyarországnyi = Une cuantitât grant tant che la Ongjarie
ember = omp
érintett = tocjât, colpît, participi passât dal verp »érinteni« tocjâ
közvetlenül = diretementri, componût in mût aglutinant di: köz + ve + tlen + ül
a = il, la , articul
kínai = chinês , comp. di kína + i , p.e. il vin »furlan-ongjarês« si clame Tokaji (o par furlan Tocai) al diven di Tokaj (il paîs Tokaj) + i = il vin de regjon/lûc »Tokaj«, o voltât par furlan »Tocaiês«
földrengésben = tal taramot , componût di: föld »tiere« + reng »movi« + és »sufìs nominâl + ben »posposizion: in, a«
Interessant e je cheste composizion »Magyarországnyi« = Une cuantitât grant tant che la Ongjarie
Il sufìs« –nyi« al vûl dî »une cuantitât grant tant che«

madž. –nyi = količina, ki je tako velika kot

V nekem madžarskem časopisu sem srečal naslednji stavek o potresu na Kitajskem »Magyarországnyi ember érintett közvetlenül a kínai földrengésben.« dobesedno prevedeno nekako takole: Ljudi v številu toliko kot celotno prebivalstvo Madžarske so neposredno prizadeti pri kitajskem potresu.
Recimo, da je to lep primer za aglutinativni jezik. Pri aglutinativnih jezikih se slovnični odnosi izražajo s pomočjo pripon, včasih sledi na koncu cela vrsta pripon ena za drugo. Zato ni nič čudnega, da so besede v teh jezikih včasih precej dolge.
Da dolge sklope laže izgovorimo, pride znotraj besed do večje ali manjše vokalne harmonije, kar pomeni, da je izgovor samoglasnikov znotraj iste besede podoben, npr. laže je izgovoriti »mamama« kot pa sosledje »mimome«.

nekaj madžarskih primerov:
falumban = falu »vas« + -m »moja« + -ban »v« = v moji vasi
hetente = hét »teden, sedem (kot »sedmica za teden«)« + -ente »vsak« = vsak teden, tedensko
barátomként = barát »prijatelj« + -om »moj« + -ként »kakor« = kakor prijatelja
Korak naprej je polisintetični ali inkorporacijski tip, kjer se celotni stavek »vtelesi« v eni besedi. Deloma je to tudi res v naslednjih madžarskih primerih:
látta = videl je nekaj določenega, npr. film, znano osebo
látod? = ali si videl tisto, to tu, ta film...

Zdaj pa zgornji primer:
Magyarországnyi ember érintett közvetlenül a kínai földrengésben.
Magyarországnyi = v številu toliko kot celotno prebivalstvo Madžarske
ember = človek
érintett = prizadet od »érinteni« dotikati, prizadeti
közvetlenül = neposredno, sestavljeno iz: köz + ve + tlen + ül
a = določni člen
kínai = kitajski , sest. iz kína »Kitajska« + i »-ski« , npr. najdemo ta –i tudi v imenu vina Tokaji (slovensko Tokaj ali furlanski Tocai), kar je iz Tokaj (mesto Tokaj) + i = torej vin iz regije »Tokaj«, ali prevedno »Tocajski«
földrengésben = v potresu , sest. iz föld »zemlja« + reng »tresti, premikati« + és »pripona za tvorbo samostalnikov« + ben »v«
Zanimiva pa predvsem prva beseda »Magyarországnyi« = v številu toliko kot celotno prebivalstvo Madžarske – ali po domače: »za eno Madžarsko - ljudi«
Pripona « –nyi« pomeni torej »količina, tako velika kot«

Il buteghîr multilenghâl / Večjezični trgovec

2008-10-19T13:40:00.008+01:00

Fotos:
1) detai furlan de glesie di Tarvis (a son raris lis scritis par furlan in Tarvis)

2) La glesie di Travis/Trbiž (lat. Tarvísium > slov. Trbíž v=slov. b: cf. Villach : Beljak, Veldes = Bled, un procès tipic slâf, cf. turc fasulj > serp pasulj)

Sliki:
1) redki furlanski napis v trbiški cerkvi
2) trbiška cerkev (lat. Tarvísium > slov. Trbíž v=slov. b: primerjaj: Villach : Beljak, Veldes = Bled, splošno slovanski razvoj, prim. turško fasulj > srbsko pasulj)

Il buteghîr multilenghâl / Večjezični trgovec

Cuant che a fevelin de opare o de vite di un scritôr a disin „Il so stîl al fo personâl, unic, naratîf, iripetibil, espressîf, polemic,
Ognidun al à il so stîl e caratar, nuie strani ancje ogni scritôr al va daûr un so mût.
„Par dî lâ veretât” (interessant cheste frase universâl, retoriche cence nissune significance tant che il „Bundì” che si dopre ancje in altris lenghis e culturis ongjarês „Elmondom őszintén”, tod. „Um die Wahrheit zu sagen” o par sloven „po pravici povedano” a son pôcs i scritôrs e oparis che mi plasin, dispès mi disin lei chest o chel e dopo un par di pagjinis o resti malapaiât. Par nomenâ doi esemplis positîfs, mi vegnin iniment il polac Tadeusz Konwicki cul so mont socreâl (di realisim socialist) plen di emozions o Alberto Moravia, ma ancje classics tantche il todesc E.T.A. Hoffmann o Puškin (stîl: psicologjic, mistic, metafisic, romantic..). Al moment o lei alc di G.G. Márquez e mi plâs di mancul o salacor no lu capìs, però tal so romanç si cjate une frase interessante:
»Tu scuegnis savê lis lenghis, cuant che tu vuelis vendi alc, invezit se tu sês daûr a comprâ alc, di colp ducj ti capissin«
L´interès economic alore tant che te nestre storie resinte cuant che si fevelave par sloven o cravuat cui clients slovens e cravuats (e podopo ancje cui ongjârs) a Triest o a Tarvis, ma ancje dapardut in Carintie, p.e. a Borovlje/Ferlach (scritis dapardut in sloven) – vuê i clients slovens no vegnin plui. Clients slovens e cravuats si cjatin ancjemò vuê a Graz (il non al diven dal sloven „Gradec“ = cjistielut) te IKEA (dulà che si fevele dome par todesc e inglês ancje se un su cuatri al ven de Slovenie o Croazie par spindi i bêçs), cumò tra mancul di un mês e vierzarà ancje l'Ikea di Clanfurt, alore di gnûf clients slovens a Clanfurt.

Večjezični trgovec

Ko govorijo o delu in življenju nekega pisatelja, pravijo „njegov slog je oseben, edinstven, pripovedovalen, neponovljiv itd.
Po naravi ima vsak svoj značaj, to velja seveda tudi za pisce. Meni je, po pravici povedano, le redkokdaj kaka knjiga všeč, ponavadi sem prej ali slej razočaran, ali se vleče, ni pravega zaključka ipd. Dobri se mi zdijo npr. poljski klasik iz socrealnega časa Tadeusz Konwicki, Alberto Moravia, pa tudi nekateri klasiki kot E.T.A. Hoffmann ali Puškin (psihološki, metafizični..). Trenutno se dajem ravno z nekim delom G.G. Márqueza, ni ravno to, kar sem pričakoval, ali vseeno bi navedel zanimiv stavek iz tega dela:
„Jezike moraš obvladati, kadar kaj prodajaš«.. »Kadar pa človek kupuje, ga vsi razumejo«
Torej stari, dobri gospodarski interes, dobro poznamo to, deloma iz lastnih izkušenj, kako je izgledalo nakupovanje kakih 25 let nazaj v Trstu, Trbižu ali na Koroškem, kjer so na vsaki bencinski črpalki zunaj stale palete Minas kave, čeprav smo kupili raje Alvorado, seveda povsod so stregli v slovenščini, naj si bo to v Italiji ali na Koroškem, če je bilo treba so bili v stanju v trenutku prebasati na hrvaško, če pa je bila nuja so tudi nujni madžarski ali poljski inventar obvladali.
Danes teh kupcev ni več, dosti jih je še v Gradcu (Graz) v tamkajšnji Ikeji, kjer se mi zdi, da je vsak drugi ali Slovenec ali Hrvat (prodajalci vidim so tu manj prilagodljivi, sporazumevajo se v angleščini). Bomo videli kako bo zdaj, ko bodo novembra meseca odprli Ikejo v Celovcu – slovenskih kupcev bo dost, to je že zdaj jasno.

Grancj e piçui / Veliki in majhni

2008-10-01T12:59:00.003+01:00

Un dai problems di base cuant che si fevele des relazions minorance maiorance e je che la maiorance no fevele la lenghe de minorance.
Chest al è vêr in Friûl in Austrie, ma ancje in Slovenie. Une specie di universalisim, parce pierdi energjie cuntune robe mancul impuartante intun mont cence timp?
In Slovenie la situazion e je miore ce che al rivuarde la lenghe taliane, i slovens di Cjaudistrie o Gurize a fevelin ancje il talian, in Prekmurje invezit, une provincie storiche ongjarese, i slovens no fevelin l’ongjarês.
La diference e je di gnûf o come al solit il status de lenghe taliane viers il status plui bas de lenghe ongjarese, purtrop vuê dispès il status al è chel che al decît cuale lenghe doprâ. Secui indaûr a jerin i protagonsiscj il grêc e il latin, daspò a vignivin il francês e l'inglês.
Un esempli de vite di ogni dì, se tu fevelis cul to frut par turc intun supermarcjât austriac la int ti cjale di brut, se invezit tu dopris il francês ti cjalin cun interès, anzit une volte o ai viodût chest:
un frut al fevelave cu sô mari par francês, a bande di chest il frut al fevelave ancje par todesc alore al jere bilenghâl: la reazion de int ator e jere: ce biel, ce brâf, viôt ce biel che al fevele par francês! ..une laudatio cence fin.
Tal istès negozi dome a uns metris lontan dal frut nomenât prin si cjatave une mame turche e un frut che al fevele par turc, la reazion de int e jere dal dut une altre. A disin parcè no fevelin par todesc, o sin in Austrie e chi si fevele par todesc. etc etc.
Dut câs, in gracie de gnove situazion gjeopolitiche si pues dî che mai come cumò al è stât tant interès pe lenghe slovene ancje in Friûl, ma ancje in Carinzie.
Magari cussì no si cjate pôc, se si vûl imparâ il sloven, a coventaressin plui cors e libris eletronics se no altri almancul in lenghe inglese, forsit ancje cun videos e mp3.

O ai sintût di un gnûf progjet
http://www.e-slovenscina.si/login_snd_eng.asp

une specie di "e-imparâ"o ancje chi alc par inglês de mê viere universitât di Lubiane

http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/sft/

par todesc : però al è ben fat

http://webapp5.rrz.uni-hamburg.de/SLOWENISCH-LERNEN/ salacor imparâ in Slovenie http://www.centerslo.net/l1.asp?L1_ID=1&LANG=eng http://www.centerslo.net/o in Cjaudistrie:http://www.zrs-kp.si/EN/tecaji.htm

Veliki in majhni

Osnovnega pomena je pri ohranjevanju manjših jezikov, vprašanje, ali se je večina pripravljena učiti majhnega, manjšinskega jezika. Če gre za majhni jezik, ki ne prinaša kakih konkretnih prednosti, potem ponavadi večina ni naklonjena.

Kot primer si poglejmo razliko med Koprom in Lendavo recimo. Na obali kot na sploh na Primorskem dosti Slovencev zna tudi italijansko, tudi mlajši, medtem ko znanje madžarščine pri Slovencih v Prekmurju ni do te mere razširjeno.
Tu je očitno razlika v statusu, status jezikov se spreminja, francoščina in angleščina imata nedvomno visoki, če ne najvišji status.
Spomnim se zanimivega primera iz vsakdanjega življenja, ki se seveda nanaša na avstrijsko okolje, lahko bi se pa odvil z drugimi jeziki in udeleženci, kjerkoli na svetu.
Če z otrokom govoriš v nekem podeželjskem supermarketu po turško, te gledajo po strani, če pa bo ista oseba, seveda nekoliko kasneje, pred drugim občinstvom uporabljala recimo francoščino, se bodo z zanimanjem in radovednostjo obrnili proti tebi.
Prav to sem lahko opazoval, ko sem med službo skočil v trgovino na sendvič. Stal sem v dolgi vrsti pred blagajno v neki avstrijski samopostrežni.
Tik za mano je stala neka damsko oblečena mamica s predšolskim otrokom. Mamica sprašuje otroka nekaj v francoščini, otrok ji odgovarja delno v francoščini, delno v nemščini. Jaz sem si mislil, no ali je mamica francozinja ali pa domačinka, ki bi rada, da se otrok nauči še francoščine. Pred mano je stal nek starejši par. Oba sta se ozrla nazaj in pohvalila mamico in otroka, češ poglej, kako lepo, da se otrok uči francoščine, res lepo, da ga mamica uči itd. itd. v glavnem padalo je hvalospevov. V tej isti trgovini samo nekaj metrov stran, na drugi strani, nekaj minut prej, ko sem prebiral zelenjavo in banane, je stala neka druga mamica s svojim ravnotako predšolskim detetom z edino razliko, da je tu pogovor potekal v turščini. Tu ni bilo pohvale, pač pa tihe opazke, zakaj ne govorijo s svojimi otroci po nemško, kajti to bi bilo pametneje tu v Avstriji itd. itd.
No v glavnem se je status slovenščine dvignil, samo žal ni ravno pravega obilja, kar se tiče ponudbe učbenikov:

Tu je nekaj povezav:
http://www.e-slovenscina.si/login_snd_eng.asp http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/sft/(po nemško)
http://webapp5.rrz.uni-hamburg.de/SLOWENISCH-LERNEN/ (o učenju v Sloveniji) http://www.centerslo.net/l1.asp?L1_ID=1&LANG=eng

http://www.centerslo.net/

http://www.zrs-kp.si/EN/tecaji.htm

Numars e il mudament climatic / Številke in podnebne spremembe

2008-09-24T14:10:00.002+01:00

70 mil agns prin cu la ere glaçâl il mudament climatic naturâl al taià il numar de popolazion umane fin a un numar di trê-cuatri cent.
10 mil agns indaûr a forin za 5 milions.
Tai timps di Crist 150 milions.
Tal timp di Colump 500 milions.
1750: 791 milions.
1900: 1650 milions
Seconde vuere mondiâl: 55-60 milions di muarts
1950: 2521 milions
Vuê: 6400 milions
Doman tal 2050: tor di 9000 milions (di chel numar dome in Asie plui di 5000).

Številke in podnebne spremembe

Pred 70 tisočimi leti so podnebne spremembe, začela se je ledena doba, skrčile človeško populacijo na nekaj sto primerkov. Zanimivo iz tistih nekaj sto smo tako rekoč vsi nastali, kar nas je danes.
Pred 10 tisočimi leti nas je bilo že 5 milijonov.
V Kristusovi dobi okoli 150 milijonov.
Za Kolumba 500 milijonov.
Leta 1750: 791 milijonov.
Leta 1900: 1650 miljionov.
1950: 2521 milijonov.
Danes: 6400 milijonov,
Jutri 2050: okoli 9000 milijonov (od tega samo v Aziji nad 5000).

Buse nere / Črna luknja

2008-09-10T15:28:00.003+01:00

Vuê, a disin, al podarès jessi il to ultin dì. Tu ce fasaressistu se vuê al fos pardabon il to ultin dì? Di cualchidun o ai sintût vuê chest: “Lâ in Russie e bevi vodka«.
Alore a disin ancje, che si scuen vivi ogni dì tant che se al fos l'ultin.
E daspò o ai pensât un po sore, a son miârs che lu fan, però l'ultin dì nol è (mai) vignût, par miârs di passionâts invezit sì – daspò di miârs di litris di vodka.
La etimologjie de peraule “vodka” no je dal dut sclaride, al pues jessi il diminutîf de peraule polache “woda” “aghe” o il diminitîf de peraule russe “voda” cul element –ka cognossût ancje tal sloven (p.e. Furlan-ka). Possibile e je ancje une influence de peraule latine aqua vitae, (o miôr aghe di une vite curte!)

Pravijo, da bi lahko bil danes tvoj zadnji-sodni dan. Kaj bi počel, če bi bil res danes zadnji dan? Od nekoga sem danes slišal: “Grem v Rusijo in nažrl se bom vodke«.
Splošno velja, da je treba vsak dan tako živeti, kot če bi bil zadnji.
Malo sem razmislil o tem, na milijone jih je, ki to že počnejo, sodnega dne še ni bilo, čeprav je za milijone strastneže že prišel usodni dan – po milijonih litrih vodke.
Zgodovina besede “vodka” ni povsem razčiščena, verjetno gre za manjšalnico poljske besede »woda« ali ruske »voda«, lahko je nastala neodvisna ali pa pod vplivom latinske aqua vitae ali voda življenja (ali bolje »voda kratkega življenja«).

5000 daspò di Crist: Homo sapiens sapiens sapiens / V letu 5000: Homo sapiens sapiens sapiens

2008-09-02T14:16:00.000+01:00

Lis lenghis dal mont a cognossin fenomens universâi venastâi fenomens che si cjatin in dutis lis lenghis.
La reson par chest fenomen comun e je semplicementri il fat che la gnuche di cualsisei cristian e funzione secont lis istessis modalitâts metudis a disposizion dal hardware biologjic.
Si pues dî – in consuecuence – che il risultât »i fenomens universâi« al nas secont un hardware minim comun che al prodûs simpri lis stessis robis. Nuie strani che chescj universâi si cjatin ancje inaltrò te musiche, art o tes relazions tra i omps viôt la storie che si ripet continuementri.

Cualis sono i universâi?
Al moment no si pues dî ancjemò nuie di precîs stant che dutis lis lenghis dal mont no lis cognòs nissun (e no lis cognossarà mai nissun) parce che a muerin e a nassin daûr un procès che no si ferme mai. Ancje chel procès il mudâ constant al somee une vore ai procès de evoluzion umane, però al reste vierte une domande:
Sì, pardabon lis lenghis a mudin il lôr sisteme gramaticâl, il vocabolari za di plui di vincj mil agns, però di chê altre bande no rivin a un gnûf nivel a rivuart de eficacitât e de eficience o de fuarce di espression o a rivuart de capacitât cemût esprimi miôr un pinsîr astrat o semplicementri fâ plui eficace la comunicazion.

Par mudaments di base cuntun gnûf imprest clamât »la lenghe future« plui eficace al covente salacor a spietâ che il procès di evoluzion al va indenant e fa nassi un gnûf tip di omp venastâi daspò il Homo sapiens sapiens (Cro Magnon) 30.000 prin di Crist tal 5000 al podarès vignî il »Homo sapiens sapiens sapiens«. Alore in dôs peraulis: Se o vessin un gnûf tip di omp, o varessin ancje un gnûf tip di lenghe.

Viodìn un esempli di un cussiclamât universâl:
A disin che si doprin plui dispès lis vocâls altis tant che »I« o »U« (altis parce che si cjatin te bocje in posizion alte viers il palât (latin »palatum« = il sotet de bocje) cuant che si vûl esprimi alc che al è o sta di dongje, familiâr, cognossût, simpatic.
Tant che prototip viôt:
sloven: TU (chi-dongje) TAM (là lontan)
furlan (dome che mi ven iniment)
dongje, di cûr: dolçut, piçul, frut, mame, ninin, frutin, biel, picinin, minût
lontan: volpat, talianot, grant, lontan, brut
TIP DONGJE:
Diminutîfs
-UT cjasute, pierute, cliput, dispessut
-INE (feminin) gjaline, regjine
-IN ’Sefin , cinisin, celestin , benin
-EL, -ele, pl -ei, -elis: formaiele
-ET, -ete, pl -ets, -etis : cucjete
-UÇ: cjaruç ; bevuçâ
-IÇ: maladiç , postadiç, pustiç
-IT: robite
-Ûl: fritule, linzûl, bassarûl

TIP LONTAN
Incressitîfs
-OT cjanot , gruessot
-ON cjavon, grandon, une vorone, mangjone, lavoronâ

Peioratîfs
-ART testart
-ASTRI fiastri
-AT femenate , bolpat , buiat , piçulat
-AÇ jerbaçis, bevaçâ
Biei ancje i esemplis ongjarês:
DONGJE itt »chi«, pici »piçul«, anyu »mame«, kicsi »piçul«, közel »di dongje«, szép „biel“
LONTAN ott »là, là jù«, nagy »grant«, távol »lontan«, ronda »brut«
Todesc:
DONGJE: hier »chi«, klein »piçul«, mutti »mame«, süß »dolç«
Sufìs –I : Omi, Vati, Mami, Mutti, Baby
LONTAN: dort »là, là jù«
Sloven:
DONGJE tu, tukaj (tuki), tukajle (tukile), kle »chi«, majčken, mickan »piçul«, mami »mame«, blizu »di dongje«
LONTAN tam »là, là jù«, daleč »lontan«
Al bisugnarès fâ une statistiche par mostrâ se si trate di alc di regolâr o no.
I universâi a son p.e.:
La lenghe specifiche no fa part dal materiâl gjenetic, bisugne imparâle
svilup continui (la lenghe e cambie, ancje in comunitâts isoladis viôt p.e. la Resie, a bastin 300-400 agns par mudâ une fevelade fin a chel pont di fâ nassi une gnove lenghe)
ogni comunitât e fevele une lenghe
i nemâi no puedin imparâ la lenghe umane
la lenghe umane e à almancul dôs vocâls (p.e. tal Caucas la lenghe abasiniche »Abaza« e cognòs dome dôs vocâls »a« e »y«).
Ogni lenghe umane e cognòs/e je organizade/funzione secont un sisteme gramaticâl
la lenghe umane e dopre un sisteme di intonazions
la lenghe umane e cognòs peraulis cence un significât concret p.e. tal furlan i articui
elements di caratar dimostratîf / deictic p.e. pronons dimostratîfs
nons di persone
ogni lenghe che al cognòs il futûr al cognòs ancje il passât (viceviers però no)

V letu 5000: Homo sapiens sapiens sapiens

Vsi jeziki sveta imajo nekaj skupnega, določeni pojavi se najdejo povsod, v vsakem jeziku.
Razlog je preprost, umske zmožnosti so omejene in nudijo tudi glede na jezik in izražanje, mišljenje podobno biološko izhodišče.
Torej razpolagamo z neko minimalno skupno računalniško opremo, tudi jezikovne univerzalije, skupne lastnosti, so že vgrajene, zato tudi ni čudno, da se tudi drugje najdejo univerzalije v umetnosti, glasbi, obnašanju, kar recimo dokaže dejstvo, da so ljudje neodvisno eden od drugega prišli do podobnih iznajdb, družbenih organizacij itd.

Katere so te univerzalije?
Ni mogoče govoriti o univerzalijah, ker ne poznamo vseh jezikov sveta, niti približno ne, dodatni problem pa je, da se jeziki stalno spreminjajo.
Jeziki se spreminjajo, spreminja se slovnični sistem in besedni zaklad, izgovor, to nenehno spreminjanje spominja na evolucijski razvoj. Toda odprto ostaja vprašanje, medtem ko evolucijski razvoj stalno izboljšuje posamezne sisteme, jih naredi učinkovitejše, se to očitno pri jezikih ne dogaja, saj za obdobje zadnjih nekaj tisoč let (izročila), ni mogoče opaziti, da bi postali jeziki »drugačni« do te mere, da bi postali učinkovitejši glede na izražanje misli, kot komunikacijsko sredstvo itd. Za takovrstne inovacije bi bil potreben nadaljnji evolucijski razvoj človeka nasploh Homo sapiens sapiens (Cro Magnon 30000 pr. n. št.) in v letu 5000 Homo sapiens sapiens sapiens?.

Poglejmo zanimiv primer univerzalije:

Nekateri trdijo, da so visoki samoglasniki kot »i« in »u« (imenujejo se visoki, ker se položajsko v ustih nahajajo na visokem mestu na »palatum« = trdo nebo v ustni votlini za zobmi)
rabijo pogosteje, kadar se označuje nekaj, kar je blizu, znano, priljubljeno, ljubko itd.
Prototip tega je prav slovanski par TU (blizu) : TAM (daleč)
Lahko bi našteli še številne primere:
Furlansko »Blizu, ljubko« dolçut (sladek), piçul, picinin, minût (majhen), frut (otrok), mame (mami), ninin (ljubek), frutin (otrok)
daleč: slabšalni priponi –AT, -OT, ali -ON: volpat, talianot, grant (velik), lontan (daleč), grandon (zelo velik)
chi (blizu): là (daleč)
madžarsko:
BLIZU itt »tu«, pici »majhen«, anyu »mami«, kicsi »majhen«, közel »blizu«, szép „lep“
DALEČ ott »tam«, nagy »velik«, távol »daleč«, ronda »grd«
nemško:
BLIZU : hier »tu«, klein »majhen«, mutti »mami«, süß »sladek«
DALEČ : dort »là, là jù«
Slovensko:
BLIZU tu, majčken, mickan, mami, blizu, mucika, ptiček, -ica, -ček
DALEČ tam »là, là jù«, daleč »lontan«, -oba : grdoba
To je samo nekaj primerov (na kratko), potrebno bi bilo napraviti statistiko.
Nekaj univerzalij:
jezik se ne podeduje, samo zmožnost
jeziki se stalno spreminjajo, v primeru slovanskih jezikov kot tudi slovenščine lahko ugotovimo, da so se ti jeziki v enem tisočletju razvili v samostojne jezike. Izolacija pospešuje spremembe, zato imamo v hribovitih predelih več narečij glej primer samostojnega razvoja Rezije, medtem na Madžarskem na odprtem (mešanje narodov, selitve itd.) zopet manj narečij
Vsaka človeška skupnost govori nek jezik
Živali se ne morejo naučiti človeški jezik (tudi če bi znali proizvajati glasove)
Vsak človeški jezik je urejen v nekem slovničnem sistemu
Vsak človeški jezik ima najmanj dva samosglasnika (npr. v Kavkazu abazinski jezik »Abaza« pozna samo samoglasnika »a« in »y« (polglasnik).
človeški jezik ima vedno sistem intonacij
človeški jezik vsebuje vedno tudi besede, ki nimajo nobenega konkretnega pomena, izražajo npr. slovnični odnos, členi ipd.
Vsak človeški jezik ima kazalne elemente / kazalne zaimke
Osebna imena
Če jezik pozna prihodn(j)ik, ima tudi preteklik (obratno ne), to je dokaj zanimivo

Esztergom, Visegrád, Szentendre, Komárom/Komárno...

2008-08-06T14:37:00.005+01:00

Komárom/Komárno www.komarno.sk : smo si tudi ogledali, sicer leži na Slovaškem, živi pa, kot tudi dvojezični napisi kažejo, tu veliko Madžarov. Dvojezičnost se izvaja, vsaj glede na napise, dosledno, v glavnem v precej večji meri kot npr. na Koroškem, če bi Komarno primerjali s Celovcem npr.

Komárom/Komárno www.komarno.sk: o vin stât ancje in Slovachie, la tabele bilengâl e fevele de fuarte presince ongjarese, positîf il fat che ogni scrite ancje reclams o segnalazions di ogni fate a son scritis in dutis lis dôs lenghis par slovac e ongjarês, anzit ti saludin prin par ongjarês, forsit un esempli pai carintians...

Prizor iz Skanzna, vasica iz pokrajine Kisalföld (okolica mesta Győr)
Skanzen: Cjasis de regjon Kisalföld (ator di Győr)

O vin stât par cuatri dîs in Ongjarie a Esztergom e dulintor. Il non Esztergom al è di divignince slave, le vevin clamade la citât in chel timp Strěgom »la vuardie« peraule leade al verp sloven »stražiti« »veâ, stâ sù«, straža »vuardie« salacor par sô buine posizion strategjiche sore la Danau.
Daspò di agns »cence museus« o vin finalmentri visitât ancje cualchi museu, il museu che mi à plasût di plui si cjate su la strade di Sztaravoda (viôt il biel non di divignince slave, sloven: »stara« »viele« + »voda« »aghe«) dongje de citât Szentendre.
Il museu »Skanzen« al è un gran muzeu etnografic al viert. La idee di chest tip di museu a viert di mostrâ la vite dai nestris vons intun mût realistic-reâl al plui pussibil cun riconstruzions precisis e diven de Svezie dulà che al fo metût adun tal 1891 il prin museu etnografic a viert il »Skansen« (viôt www.skansen.se ) a Stockholm.
Il Skanzen ongjarês www.skanzen.hu (che si scrîf daûr de pronunciazion daûr la peraule svedese) al presente riconstruzions di diviers tips di borcs ongjarês, p.e. un borc de regjon »Alföld« la grande bassure a soreli jevât cun lis sôs cjasis lungjis di plui di 50 metris cu la cjalcine blancje e cul tet tipic di stranc. Robe ugnule e jere il »rétes« il strudel ongjarês (il Strudl no lu vin cjatât fûr i austriacs, lu vevin cjapât dai ongjarês e turcs dal timp dai grandis vueris cuintri i turcs). Lu preparin intune pecarie riconstruide, alore dut tant che se si cjatassin tal an 1850 (la peraule furlane pecarie forsit mancul doprade in Friûl e diven dal sloven »pekarija« dal verp »peči«).
E lu dîs pardabon ancjemò une volte no ai mangjât mai une robe tant buine – une delizie! E lu dîs jo che no soi propit un amî dai dolçuts!
Se tu vûs viodi dut ti coventaran almancul doi dîs, cun fruts e famee a vuelin ancjemò di plui, cussì o tornarìn di sigûr une altre volte.

V Esztergomu in ...

Bili smo kot omenjeno na izletu na Madžarskem v Estergomu, po hrvaško Ostrogon, ime je v glavnem slovanskega izvora in je povezano z glagolom »stražiti« prvotno ime: Strěgom (»stražarnica«).
Po letih brez pravih muzejskih obiskih, smo si ogledali kar nekaj muzejev, tako tudi »Skanzen« muzej na prostem na cesti »Sztaravoda« (od »stara voda«) blizu Szentendreja. Zamisel prikazati nekdanje življenje s pomočjo rekonstruiranih naselij je uvožena iz Švedske, kjer so prvi muzej te vrste odprli že leta 1891 v Stockholmu.
Madžarski »Skanzen« (ime pride švedskega »Skansen«) prikazuje natančne rekonstrukcije madžarskih naselij iz vseh pokrajin, npr. dolge (do 50 metrov) z apnom pobeljene panonske hiše pokrite s slamo. Edinstven je bil pri vsem tem »rétes« po prekmursko »retaš« tako jabolčni kot tudi višnjev zavitek, poskusil sem seveda oba, to je madžarski zavitek ali predhodnik avstrijskega štrudljna. Avstrijci te sladice niso iznašli, pač pa je prišla v času turških vojn preko Madžarov na Dunaj.

la matematiche dai lenghiscj / matematika jezikoslovcev

2008-07-30T21:14:00.003+01:00

O fasarai (o fasarìn) une scjampade in Ongjarie, cui fruts piçui (adun 3) no si pues fâ altri che no une scjampade, e daspò tornât dongje - tu tornis cjase plui strac di prime, ma a mi mi plâs l'aiar panonic e la atmosfere mi darà forsit gnovis ideis.

Un esempli de matematiche indoeuropeane

Todesc = sanscrit (il »latin« de Indie) in chê lenghe al è scrit ancje il Kamasutra

peraule todescje: Leu-mund „riputazion, innomine“ = sanscrit "śru" – “sintî, scoltâ, uldî”, la stesse lidrîs indoeurop "KLEU" e conten la peraule slovene »po-slu-šati, slišati« Gjerm. , todesc h- (tal inizi) = ś- viôt todesc »hundert« = lat. centum, sloven »sto«, sanscrit »śatam«, iran satem

te storie des lenghis gjemarnichis: HL- > L-

R : L : R gambiament spontani tal sanscrit

eu : u (il ditonc „eu“ al è une variant de vocâl “u” dipindint dal acent)

Alore il “Leu-mund” (la reputazion) al è une „bocje“ = Mund che e à sintût alc, alc di positîf o di negatîf.

Il Leumund al è fin vuê un document uficiâl, robe necessarie se si cîr lavôr in Gjermanie p.e.

matematika jezikoslovcev

Poleti se dogaja manj, pri meni je obratno, časa nimam kaj dosti, povrhu pa gremo na skok na Madžarsko, za razvedritev primer jezikoslovne matematike.

nemško = sanskrt (klasični jezik Indije), v sanskrtu je bila napisana npr. tudi Kamasutra
nemško: Leu-mund „sloves, reputacija“ : śru = “slišati”
h- = ś-
razvoj v zgodovini nemščine: HL- > L-
l in r se v sanskrtu kot pogosto drugje v Aziji pridno zamenjujeta śru = po-slu-šati
eu : u (dvoglasnik „eu“ je različica/stopnja od “u” odvisno od naglasa)
Torej je “Leu-mund”dobesedno »usta« = Mund, ki so slišala nekaj, dobrega ali slabega.
Leumund je danes uradni dokument v Nemčiji, dokaz, da nisi kaj zagrešil in pogosto ga zahtevajo na uradih.

La »acció normalitzadora » / katalonska akcija

2008-07-23T15:20:00.003+01:00

Il model pe lenghe furlane al è cence dubi - ricognossût e dividût di ducj - la lenghe catalane. La lenghe catalane tant che storie di sucès e model pes dutis lis lenghis regjonâls.
Ce ise une “lenghe regjonâl”?
La lenghe regjonâl e je une lenghe fevelade de gran part de popolazion dentri di une regjon.
Alore , nol è just doprâ simpri il tiermin „lenghe di minorance“,”minorance” al vûl di alc che al è subordinât cuntun valôr piçul, forsit al coventarès cjatâ fûr gnovis definizions.
Lamuela e altris a àn partecipât ae normalizazion dal furlan e di altre bande linguiscj furlans a visitin la Catalogne e vicevierse di gnûf catalans a visitin il Friûl almancul di ce che o ai savût leint e cjalant lis fotos publicadis sul blog di Christian.
Il »català« al è une »lenghe di puint« (llengua-pont) tra la galo- e iberoromanie.
Il periodi daspòfranco al à vût un disvilup une vore positîf, vuê la mieze popolazion e sa scrivi par catalan, si trate de gjenerazion nassude e cressude dopo Franco. No cussì i viei – semplicementri no vevin mai vût la possiblitât di imparâle e lis fameis vignudis di fûr – il probleme de mobilitât moderne.
La storie di sucès e je une storie de normalizazion (normalització) e planificazion linguistiche, peraulis che a vegnin dopradis une vore dispès ancje di autôrs furlans.

La “acció normalitzadora”:
- 90 % del insegnament tes scuelis par catalan
- insegnament tes universitâts par catalan
-ducj i impleâts dal servizi public a scuegnin savê il catalan

L´utlin fat al à provocât tai ultins agns un vêr boom di certificâts di catalan e di gnovis scuelis che a insegnin la lenghe catalane.
La azion »normalizadore« mi pâr il program just ancje pal furlan cu la prioritât numar 1 »scuele« e subit dopo di gnûf »scuele« e »fruts«.
Viodût il boom catalan si pues pronosticâ almancul la creazion di gnûfs puescj di vore (pai puars lenghiscj!)

Interessant a son i »fatôrs de vitalitât di une lenghe«:

Us prei di rispuindi aes domandis:

1) fatôrs gjeografics e demoscopics
Il numar dai fevelants:
densitât dai fevelants:
- ûs privât de lenghe / a cjase : xx %
- ûs te scuele : xx %
densitât gjeografiche dal teritori:
situazion sociâl dai fevelants:
mobilitât / urbanitât:
etât dai fevelants:

b) fatôrs sociâi:
lealtât e fedeltât ae lenghe:
funzion pe identitât (lenghe / identitât):
contats cu la popolazion no-furlane: (p.e. matrimoni miscliç):

c) fatôrs culturâi:
si dopre – pardabon - la lenghe
-in ogni situazion sociâl ?
Glesie?, scuele ? bar? discoteche? parlament? siôr/puar?
Literature?
Mediis?

d) situazion juridiche
tutele ?
status de lenghe uficiâl?
politiche / planificazion linguistiche?

e) lenghe
normalizazion: standard vs. varietâts?
ûs de lenghe standard?
monolenghisim, bilenghisim, plurilenghisim?

katalonska akcija

Vzor za uspeh nekega regionalnega jezika je katalonščina.
Regionalni jeziki so jeziki, ki so v določeni regiji večinski, čeprav znotraj cele države štejejo za manjšinske. Pri standardizaciji furlanščine so sodelovali zato tudi Katalonci, Katalonec Lamuela velja celo za očeta veljavnega uradnega pravopisa.
Izvoz katalonskega uspeha torej. Katalonščina je velja za jezikovni most (llengua-pont) med galo in iberoromansko skupino. Pofrankovsko obdobje kaže zelo pozitivni razvoj, danes že polovica katalonskega prebivalstva »obvlada« uradno katalonščino, (zna pisati v katalonščini), ko je vladal še Franko, se je to število gibljalo blizu nule, saj je bila raba v javnem življenju prepovedana.
V glavnem samo starejša generacija in priseljenci še niso do konca katalonizirani.
Uspeh sloni na postopku ali prijemu, ki ga imenujejo Katalonci
“acció normalitzadora” akcija standardizacije in uvajanja v javno življenje:
- 90 % šolskega pouka poteka v katalonščini
- predavanja na univerzi v katalonščini
- javni uslužbenci morajo položiti izpit iz katalonščine
Prav zadnje je sprožilo povečano potrebo po jezikovnih tečajih, če drugega tovrstna politika prinaša nam jezikoslovcem, ki smo pogosto brez prave zaposlitvene možnosti, delovna mesta.

I slâfs e la lôr aleance culturâl / nove slovanske povezave

2008-07-08T10:49:00.006+01:00

Stâts membris

Tal secul passât- passât, no sai di cemût clamâ miôr il Votcent, par me inmò il secul passât – dopo la svee o la nassite des nazions e popui tal 1848 i popui cence stât i popui slâfs dentri i confins dal imperi Austro-Ongjâr a vevin la idee di metisi adun. Par prin al inizi di chescj moviments nol fo dal dut clâr cuale e sarès la aleance preferide cu la Russie o cence, cu la Polonie o cence o dome i popui dal imperi austro-ongjar?
Il risultât al è ben cognossût, a jerin chei che si vevin metût adun, a jerin chei adun cu/sot Mosche e chei adun/sot Belgrât.
Vuê ognidun al à la sô patrie, dome pôcs a restin e probabilmentri e restaran ancje popui cence stât tant che i Sorps (Serbja/Serby) o Cassubis/Cassups (Kaszëbi) in Polone o i Rutens de Carpatie (Rusnaci, Ruteni).
Tal 2004 dopo la fin di ducj i speriments politics, se no altri si pues dî che i popui a àn sorevivût e lis lenghis si fevelin ancjemò vuê adun cu la lenghe slovene. Forsit tant che cuintritindince tal 2004 a metin sù un gnûf progjet cul non »Il Forum des culturis slavis«.
Il Forum des culturis slavis e je une istituzion internazionâl des culturis slavis cu la sede in Slovenie a Loka pri Mengšu dongje di Lubiane. Membris dal forum a son ducj i paîs slâfs.
La lôr pagjine internet http://www.fsk.si e fevele di un grum di progjets:
p.e. »100 romançs slâfs«, il festival dal film slâf http://slavicfilmfest.eu o il progjet la »slovanski most« »il puint slâf« e.v.i.
O cjati che cheste e sedi pardabon une biele iniziative.

Nove slovanske povezave

V preteklem stoletju, mislim na 19. stoletje, torej v predpreteklem, so se z »vstajo« ali »vstajanjem« narodov po letu 1848 prvič pojavila politična gibanja, ki so hotela združiti slovanske narode, opcij je bilo veliko, ali samo narode znotraj avstro-ogrske s Poljaki ali brez, vsi pod Rusijo ali samo južno-/jugo-slovanska varianta, do katere je konec koncev tudi prišlo, ostali so pa bili hoté-nehoté potem itak pod Rusijo, ampak ne na podlagi slovanstva. Rezultat je znan, na koncu je skoraj vsak zase, brez države so do danes le redki v bistvu samo Lužiški Srbi in lahko bi še našli druge majhne skupine kot Kašube (Kaszëbi) na Poljskem in karpatske Rusine (Rusnaci, Ruteni).

V letu 2004 so, mogoče kot protiutež negativnim tokovom, ustanovili Forum slovanskih kultur, Slovenci so tu očitno najbolj dejavni.
Na njihovi spletni strani www.fsk.si. beremo:
»Forum se zavzema za ohranjanje in razvijanje kulturnih vrednost tradicij in vsebin, ki družijo države, kjer govorijo slovanske jezike. Spodbuja sodelovanje teh držav na področjih kulture, izobraževanja, znanosti, razvija kulturne izmenjave, pripravlja srečanja in omogoča nastajanje skupnih projektov.«

Juglans Regia L.

2008-07-06T21:10:00.005+01:00

I nons furlans „Cocolâr” e „cocule”, cocolâr al diven di sigûr di „cocule”, a puedin jessi di origjin onomatopeic daûr dal sun „kok kok” tant che tal câs de peraule todescje „Nuß“ tant che chê inglese „nut” di une forme cun *kn- chel istès cun si cjate te peraule todescje „knacken” „cricâ, criçâ”, viôt ancje lat. nux, nucis.
La forme „noiâr” e diven dal non de pome tant che p.e. piruç piruçâr, cjariese : cjariesâr.
La pome furlane e scuegnarès jessi il diminutîf latin la *nucula „une piçule cocule” forsit si cjate ancje te forme „noglôs” di lat. *nucul- e naturalmentri te peraule „nole” di lat „nucula”.
Isal cussì?
I ongjars a clamin cheste pome „dío”.
O dio ce dío!

oreh

Furlanska imena „cocolâr” (oreh drevo) in „cocule” (oreh – sadež), pri tem je kot vedno ime za drevo iz imena za sadež, v slovenščini pogosto obstaja samo eno ime, npr. hruška, sliva ali tudi oreh, furlansko ime je mogoče posnemovalne narave, ki posnema glas „kok kok”, saj to ni nič nenavadnega, to se je vsaj zgodilo v zgodovini nemške besede „Nuß“ in angleške ustreznice „nut” iz nekega izhodišča *kn-, torej nek „kn, kn, kn”, glas, ki je dal tudi nemško besedo „knacken”, podobno ozadje ima tudi lat. nux, nucis.
Različica „noiâr” je verjetno iz manjšalnice *nucula „orešek”, sem tudi furlanske „noglôs” iz lat. *nucul- in „nole” „lešnik”.
Slovenska „oreh” je v bistvu še vedno stara slovanska beseda, npr. rus. oreh, češ. ořech.V bistvu zanimiva pa je slika!

I partigjans austriacs / avstrijski partizani

2008-07-02T14:44:00.001+01:00

In chescj dîs (la domenie passade il 29.6) a memorein il massacri di Peršman, ai 25. di Avrîl 1945 un comant SS al veve scanât lis fameis Sadovnik e Kogoj di “Peršman«. La tragjedie si davuelzè dome pocjis dîs prime de capitolazion dai todescj. A Berlin si rivà a un armistizi cu la capitolazion dai todescj ai 2 Mai, in Carintie invezit la vuere e durà ancjemò fin ai 15 di Mai. (Su la isule Texel tal Mar dal Nord i todescj a combaterin cuintri fin ai 20. Mai.)
Il cjasâl Peršman al fo in chel timp il cjasâl plui grant sui monts dulintor di Bad Eisenkappel/Železna Kapla e i partigjans a doprarin il puest tant che base militâr.
Mancul cognossude e je la storie de resistence o dai partigjans carintians inte seconde vuere mondiâl, no je dome mancul cognossude, e je ancje mancul ricognossude, anzit a Clanfurt in Carintie no je ricognossude. In Carintie si tâs, parce che a disin che e jere leade a fuart cu la resistence comuniste in Slovenie, di fat al jere leât, ma al è ancje vêr che al jere l`unic moviment di resistence in dute la Austrie cuntun caratar militâr.

Ai 9 di Otubar si davuelzarà in prime vision il »teatri politic« un progjet che al fevelarà sul teme “tabu” dai partigjans carintians – però cence il sopuart uficiâl de citât Clanfurt e dal paîs Carintie.

Il câs “Peršman” al fâs pôre ai politics di vuê parce che si trate di une storie mai sierade, dopo la vuere i sassins no jerin stâts mai processâts e i vitims a domandin la riabilitazion uficiâl ma fin al dì di vuê cence sucès. Par no dismenteâ a vevin metût sù al lûc dai delit un museu. Informazions si cjatin ancje su la pagjine internet de associazion “Peršman«. (Društvo/Verein Peršman) http://www.persman.at/
Magari cussì no la pagjine e je fûr par fûr par todesc.

Avstrijski partizani

Te dni so se spomnili, preteklo nedeljo 29.6, poboja na Peršmanovem, kjer je nek kazenski SS odred 25. aprila 1945 pobil člane družine Sadovnik in Kogoj. Datum dogodka kaže, da so se boji odvijali tudi še v zadnjih dneh vojne. V Berlinu so Rusi že 2. maja prevzeli nadzor, na Koroškem pa so boji trajali vse do 15 maja, prav zato, kjer so bile na Koroškem zbrane v velikem številu nemške enote s celega Balkana. Še dlje so menda trajali boji samo še na severnomorskem nemškem otoku Texel, kjer so Nemci držali položaje vse do 20. Maja 1945.
Domačija Peršman je bila ena največjih v okolici Železne Kaple, zaradi njene osamljenosti so jo Partizani uporabljali tudi kot postojanko.
Manj znan in v bistvu sploh nepriznan je upor na Koroškem. Mnogo Avstrijcev ga ne priznava, ker naj bi bil protiavstrijski, saj naj bi služil zbližanju z Jugoslavijo.
Dejstvo je, da je bil koroški upor edini vojaški upor na avstrijskih tleh, ta podatek že sam po sebi veliko pove.
9. oktobra bodo uprizorili premiero »politčnega teater«, gledališko predstavo, ki obravnava partizansko temo.

Domačija “Peršman” ostaja odprto vprašanje, storilci niso bili kaznovani, tudi o rehabilitaciji se ne razmišlja.
V spomin so ustanovili muzej in društvo, informacije se dobijo na (Društvo/Verein Peršman) http://www.persman.at/.
Stran je samo v nemščini (na slovensko verzijo bo treba še malo počakati, čeprav gumb že imajo).

Il tolar di Jáchymov / Jahimovski tolar

2008-06-29T08:04:00.002+01:00

in chescj dîs in Slovenie a fiestezin l'inovâl de indipendence, 17 agns indaûr e vignì declarade la indipendence, scuasit adun cu la Cravuazie, e fo une specie di disfide cui rivarà adore a fâlu prin e il prin al jere la Slovenie. Il slogan di chel timp dapardut e in ogni moment al jere “Slovenija moja dežela” o par furlan: »La Slovenie il gno paîs«. Chê frase e jere la frase plui cognossude ancje intes altris tieris jugoslavis forsit la uniche frase inte lenghe slovene che e vignive doprade ancje di là dal flum di confin »Kolpa« (par cravuat »Kupa« cun sloven »ol: serp-cravuat »u« )« anzit ancje intes casarmis des vieris fuarcis armadis – o jeri dentri dome pôc prin dal 1989-1990. Une frase simboliche tant che la frase di sûr dai albanês dal Cossôf di chel timp »Kosovo Republika«. La frase simboliche pai moviments di indipendence di ducj i paîs de ex-jugoslavie, ancje se la indipendence le vevin domandât al inizi dome la Slovenie e il Cossôf, vuê ducj a son dibessôi, ducj a àn la lôr »dežela«.

7. 7. 1991 – declarazion di Brioni – negoziazions cu la Union europeane cul risultât di spietâ ancjemò 3 mês cun la indipendence uficiâl (moratori)

8. 10. 1991 – e nâs la monede slovene il „tolar“, o par furlan »talar«.
Il non »Tolar« al diven tant che il amerecan “dollar” dal todesc «Thaler« une abreviazion dal non todesc “Joachimsthaler” de citât in Cechie “Joachimsthal« o in lenghe ceche ”Jáchymov«, tal 16 secul citât dal argjint.
Interessant al è chest: la peraule todescje »Thal« e vûl dî voltât par sloven ancje »dol« (par furlan »cjanâl, val« viôt la peraule furlane di divignince slovene: »dolaç« o il toponim »Doline (Grimac)«.
Cussì »Thaler« si scugnarès voltâ par sloven tant che »dol-ar« e pardabon propit il non »dolar« al esist in Slovenie tant che non di famee vonde slargjât ancje ca di nô a Bled, p.e. il composidôr
Janez Krstnik Dolar 1620-1673 (Ioannes Baptista Dollar, Tollar, Tholarius).
La monede todescje »Thaler« le varessin di clamâ in Slovenie »dolar«, ma cussì le clamin za in Americhe, alore i merecans a pain cul dolar sloven!

todesc Taler, Thaler
cec Tolar,
belorus: Талер, Таляр
ongjarês Tallér

25. 10. 1991 – l´ultin militâr de armade jugoslave al lasse il paîs

15. 1. 1992 – i paîs de Union europeane a ricognossin la Slovenie

7. 4. 1992 – I Stâts Unîts a ricognossin la Slovenie

29. 3. 2004 – Slovenija e jentre te aleance Nato

1. 5. 2004 – Slovenija e jentre te UE

2020 - ....???

V teh dneh so se spomnili obletnice slovenske samostojnosti, 17 let, kadar je bila proglašena samostojnost nekako vzporedno za malo pred Hrvaško. Slogan tistega časa je bil na vsakem koraku “Slovenija moja dežela”, »dežela« verjetno najbolj znana slovenska beseda južno od Kolpe. Slišal sem jo celo pred kratkim, ko mi je moj bivši bosanski sodelavec, ki je že 15 let v Avstriji, demonstriral svoje znanje slovenščine. Kot takratna albanska različica »Kosovo Republika« je takrat pomenila prej avtonomnost in demokracijo, ker z dejansko samostojnost takrat do leta 1990 še ni vsak računal, potem so se pa stvari odvile samo v nekaj mesecih.

7. 7. 1991 – Brionski moratorij

8. 10. 1991 – s prenehanjem moratorija se samostojnost udejanji z uvedbo slovenskega tolarja

Zanimivo je ime »Tolar«, ki kot ameriško “dollar” pride od nemške denarne enote «Thaler«, ki je kratica za “Joachimsthaler”, od češkega mesta Jáchymov, ki se je v nemščini imenovalo “Joachimsthal«, v 16 stoletju so tam našli srebro.
Zanimivo pa še tudi to: nemški »Thal« je slovensko »dol«, potemtakem bi morali imenovati slovenski denar »dolar« namesto »tolar«.

nemško Taler, Thaler
češko Tolar,
belorusko: Талер, Таляр
madžarsko Tallér

25. 10. 1991 – JLA nas zapušča
15. 1. 1992 – Unija prizna Slovenijo
7. 4. 1992 – ZDA priznajo Slovenijo
29. 3. 2004 – članica Nato
1. 5. 2004 – članica EU
2020 - ....???

Dizionari furlan-sloven / Furlansko slovenski slovar

2008-06-22T13:28:00.003+01:00

Tal inizi de stagjon sute „dal calôr tant acanât”, „sot la cjandele di un soreli ardint” e ancjemò „Al è cjalt, cjaldon di fâ pôre.” Nuie pôre no vuei pierdi il timp cul timp, dome chestis frasis si cjatin tal dizionari furlan sloven che lu met a disposizion.
Miôr a voltis dâsi un moment di polse (lu à za dit il furlanist), però a voltis mi pâr cuant che cualchidun al à masse impegns, nol rive simpri adore a fâ une polse, e pensâ parsore..e par scjampâ di chest bibieç o met semplicementri di bande cualchi impegn,
un di chescj dai plui grancj al è il gno dizionari furlan sloven, za masse lunc cence une jessude.
Se dopo o volês ancje viodi il dizionari, fracait i leams sot la rubriche publicazions.

e ve ca la

JENTRADE

La vore e nasseve dopo une dade di timp 1994-2006 un po masse lungje, e cjape dentri ancje esemplis de leterature furlane fintremai il fin di 2007, viôt la leterature.
Tant che tal câs dal dizionari etimologjic albanês la publicazion dal materiâl e brame di jessi al stât presint dome un concet.
O ai scrit il dizionari in trê dadis di timp, prin une version cuntun vocabolariut di base, daspò une plui lungje finide tal 2000. Dal 2000 al 2006 o cirivi di meti a puest la grafie secont la grafie uficiâl e a voltis ancje spiegazions suplementârs e etimologjiis.
Tal chest ultin periodi o ai provât di cirî fûr esemplis esemplis de leterature furlane par documentâ l´ûs.
Cheste fase però al tirarès ancjemò par agns e cussì o ai decidût di fâ une polsade.
Al moment al coventarès strolegâ il GDB-Grant Dizionari Bilengâl Talian Furlan, salacor il dizionari plui complet.

Furlansko slovenski slovar

Ko se bližamo poletni suši, v vsakem pogledu, mogoče čas za listanje po slovarju. Slovar je precej dolg, tako da lahko listate celo poletje, najdete ga na desni pod objave:
Furlansko slovenski slovar.

iz uvoda:
„...
Delo je nastalo v obdobju 1994-2006, deloma je zajeto tudi kasnejše stanje vse do konca leta 2007, kar je razvidno iz spodaj navedene literature.
Kot v primeru etimološkega slovarja albanskega jezika naj služi spletna objava predvsem nujno potrebnim izboljšavam in seveda iz znanega razloga, ker drugi način objave ni mogoč.
Slovar sem pisal v treh obdobjih, najprej krajšo različico, potem daljšo, končana še pred letom 2000. Od leta 2000 do 2006 sem začel popravljati, kajti izšel je novi furlanski pravopis, dodajal sem, kar se je dalo, še sodobno terminologijo, tu pa tam z dodatnimi razlagami, etimologijami.
V tem zadnjem obdobju sem poskušal prečesati dosegljivo furlansko literaturo, v kolikor mi je bilo mogoče, sem gesla opremil s primeri rabe. Zadnja faza še traja, medtem je izšel veliki dvojezični furlansko italijanski slovar GDB-Grant Dizionari Bilengâl Talian Furlan, ki je, če geslo ima, najbolj dodelan. Potrebno bi bilo celotno gradivo primerjati in popraviti s pomočjo GDB-ja, to je samo delno uspelo..”

Golminadôr / Golminator

2008-06-17T13:38:00.001+01:00

Nol è pecjât pierdi cuintri il fradi plui grant, fûr che se il plui piçul si clame Austrie e chel plui grant invezit Gjermanie. Vuê i austriacs a son jù par tiere, un cidinôr tal tren e sul puest di vore, se si piert si fevele mancul, a mi no mi impuarte gran, ma mi plâs un po la atmosfere imboreçade chi a Viene in chescj dîs, soredut îr prin de partide e vuê daspò e ce che a scrivin i zornâi, a cjatin fûr gnovis peraulis tant che „Torminator Ballack”, Torminator di Tor = gol, o „Dönerwetter” (al puest di „Donnerwetter”) pal sucès dai turcs Döner = Döner Kebap o „wir sind Portugeil” (par „Portugal”) wir sind = nô o sin, geil = lassîf.
Prin dal match dal secul ducj a fevelavin dal meracul di Viene o Córdoba II (dome - tal 1978 i austriacs a vevin batût i todescj a Córdoba in Argjentinie – Hans Krankl, eroi di Córdoba, al à fat doi goi pe Austrie), za di mês si fevelave, si da e fâs dongje, implante e impronte. A jerin propit imboreçâts e fis de idee di bati il frari grant, pai austriacs une cuistion di onôr impuartantone di fâ viodi che no son disot o dispars. I fradis todescj in rife un cul altri alore.

Golminator

Noben greh ni zgubiti proti velikemu bratu, razen v primeru, če se »ta-mal« imenuje Avstrija veliki pa Nemčija.
Danes so Avstrijci na tleh, neobičajna tišina na vlakih, metrojih in na delovnem mestu, če zgubiš, manj govoriš, jaz nisem ravno neposredno prizadet, ampak všeč mi je to nabito vzdušje tu na Dunaju v teh dneh, predvsem včeraj pred tekmo in danes po, pa tudi to, kar pišejo časopisi, ki kujejo stalno nove besede, poleg tega, da so najavili nameno nabaviti nemškemu napadalcu Gómezu očala, pišejo danes:
„Torminator Ballack”, Torminator od „Tor” = gol, ali „Dönerwetter” (namesto „Donnerwetter”, kar bi prevedli po domače z „madona!”) za turški uspeh od „Döner” = „Döner Kebap”, ali „wir sind Portugeil” (za „Portugal” Portugalska) geil = goreč na (Portugalsko).
Pred dvobojem so vsi govorili o „Dunajskem čudežu” ali „Cordoba II” (samo – v letu 1978 so Avstrijci premagali Nemce v Córdobi v Argentiniji – Krankl je dal 2 gola), že mesece se razpravlja, analizira in pripravlja.
Bili so že popolnoma prepričani, da bodo stoposto poslali Nemce domov, jim že „sprintali” letalske vozovnice. Šlo je za osnovno vprašanje ali za bratski spopad.

la zornade dal aiar / dan vetra

2008-06-14T15:29:00.005+01:00

Vuê si fiesteze l’aiar in Austrie – ancje se o vin il campionât e dapardut la bandiere rosse-blancje-rosse, la Austrie e je ancjemò dentri, ma mi pâr plui fûr che no dentri – alore a fiestezin l’aiar l’"European Wind Day", ancje ca di nô si dopre simpri di plui la energjie eoliche par produsi energjie eletriche. Ancje se la int si da dispès cuintri, e no vûl che a metin sù gnûfs implants, a disin che a sedin bruts, bruts tant che la fan o la ..? – a mi mi plasin.
La energjie dal aiar e je plui pulite e smondeade che no la fuarce idriche o i diviers sistemis di disfrutament dal len, plantis p.e. il biodiesel. Lis plantis – miôr mangjâlis di plante fûr!

Danes praznujejo veter – četudi v resnici bolj avstrijsko reprezentanco, ki je še zraven, čeprav že bolj zunaj kot zraven – torej praznujejo veter, European Wind Day, tudi tu pri nas se vedno več koristi moč vetra, čeprav so tu ljudje bolj kot ne proti, ker naj bi kvarili izgled (že tako in tako) „enolične” krajine, meni so všeč, se saj kaj vrti in dogaja. Moč vetra je vsaj bolj čista kot kateri koli druga energija, tudi bolj čista kot zdaj priljubljena izraba rastlin in lesa, kot npr. biodizel.

»Kamba o Kabba« »Kamba ali Kabba«

2008-06-08T15:40:00.001+01:00

Ancje jo o varès bisugne di une polse, la nassite di un fi ancje se nol è il prin al vierç un gnûf misteri i fruts e il lôr svilup diviers, particolâr e unic. Jessi pari e lenghist adun al vûl dî seguî cun interès soredut il svilup de lenghe di frut tant che spieli pal svilup de lenghe umane.
Tal câs dai miei fîs il plui grant al à cognossût dutis lis marcjis di auto prime di dî une peraule clare chel altri il plui piçul al impare biel a planc lis primis peraulis dopo »anya« (mame par ongjarês), »apu, apa« (pari par ongjarês) e »ati« (pari par sloven) a jerin adun cun »krakra« (tratôr), »wa wa« (cjan), auto (auto), kaki, kakki (ongjarês cacan), papa (=ongjarês papucs »pantofule«), erre, arra (venti, li, al viers di), ebbe, abba (in),
a jerin várfa »=vállfa - picjetabârs par ongjarês« e kamba, kabba (kava par sloven). Lis primis peraulis a jerin scuasit dutis ongjaresis fûr che la KAMBA la »kava« e VLA (=vlak »tren«) e »ketàm« (slov. »tam« venti, venci, alì, forsit di »kaj je tam?«) che a son slovenis, la KAMBA semplicementri parvie che la mê femine no bêf cafè, dome jo.
Interessante e je ancje une altre robe i fruts se no cognossin une peraule le cjatin fûr di bessôl, cussì p.e. la peraule »strešar« (di sloven STREHA »tet« + -ar) par cualchidun che al fa sù tets o »ognjeni avto« (=auto di fûc) di ogenj »fûc« par un auto de formule 1 e ancjemò un grum altris, a cjatin fûr plui peraulis che no i brâfs lenghiscj. Salacor se si cîr gnovis peraulis, neologjisims forsit miôr domandâ prin i fruts.

»Kamba ali Kabba«

Tudi jaz sem potreben dopusta, rojstvo otroka je uganka, sploh pa njegov razvoj. Biti jezikoslovec pri tem pomeni, da enostavno spremljaš razvoj otrokovega jezika z večjim zanimanjem.
V našem primeru je starejši poznal prej vse avtomobilske znamke predno se je naučil osnovnih besed, drugi manjši se je pa zadeve počasneje lotil, ali se še loteva, v bistvu je še čisto na začetku. Njegove prve besede so seveda za obveznimi »anya« (mami po madžarsko), apu, apa (ati) in »ati« bili skupaj s »krakra« (traktor), »wa wa« (pes), avto, abt (avto), kaki (madžarsko za kakec), papa (po svoje izgovorjeno madž. »papucs« copata), erre, arra (kje, v to smer, tam), ebbe, abba (tam notri, noter), »váfa« (=vállfa obešalnik) in »kamba, kabba« (kava) in vla (vlak). Najpogostejša pa je »ketàm«, kar naj bi pomenilo preprosto »tam«.
Prve besede so bile skoraj izključno vse madžarske razen »KAMBA« in »VLA«, kajti kavo pijem samo jaz, slovenska je tudi »ketàm«, ki pa po pogostnosti prekosa vse ostale.
Druga zanimivost so besede, ki jih otroci iznajdejo sami, če kakšne besede ne poznajo ali še niso zanje slišali, jih to kar dosti ne moti, hitro skujejo novo, npr. »strešar«, za tistega, ki dela strehe ali »ognjeni avto« za formulo 1. Jezikoslovci rabijo za novotvorbe leta, otroci so očitno učinkovitejši.

Ivan Veliki! Ivan il Grant!

2008-06-05T12:30:00.001+01:00

Rodil se je Ivan. Majhni Ivan, bo pa Ivan Veliki!

îr l’altri al è nassût Ivan! il piçul Ivan, plui indevant cul timp però Ivan il Grant!!!

született Ivan a kisfiunk! – most még pici, majd Nagy lesz!

Stazion Széchenyi fürdő / Postaja Széchenyi fürdő

2008-05-31T21:09:00.006+01:00

Šesta učna ura / La seste lezion

Prin di lâ indevant o varessin di ripeti ce che o vin fat fin cumò. Par dâ une man a chei che a vevin decidût vuê di tacâ a imparâ sloven, us met un document cu la gramatiche e i vocabui doprâts intes primis cinc lezions.

ve ca >>>> CHI word.doc

In ogni câs si pues simpri tacâ a imparâ il sloven!
Cumò dopo cinc lezions o podìn provâ a lei un test origjinâl gjavât fûr de Vichipedie slovene:

»Prva podzemna železnica v celinski Evropi je bila dokončana v Budimpešti na Madžarskem leta 1896 po samo dveh letih gradnje. Proga je potekala med postajama Vörösmarty tér v mestnem središču in Széchenyi fürdő. To je bila tudi prva elektrificirana železnica na evropski celini.«

La traduzion:
La prime linee di metro te Europe continentâl e fo costruide tal 1896 a Budapest, in Ongjarie, dopo doi agns di costruzion. La linie e passe dal Vörösmarty tér tal centri de citât fin al Széchenyi fürdő. E fo la prime metro cul sisteme di trazion eletriche te Europe continentâl.

I vocabui
podzémna želéznica – metro
podzémen, -mna, -mno (adj) sot tiere
želéznica, -e (f) – tren; al conten la peraule »železo fier«
želézo, -a (n) fier
celínski Evrópi loc. sg. di celinska Evropa
celínska Evrópa la Europe continentâl
Evrópa [eu'ropa], -e (fem) Europe
dokončána fem sg di dokončan
dokončán, -a, -o (adj) finît // N-participi di dokončáti
Budimpéšti fem loc. sg di Budimpešta
Budimpéšta, -e (fem) Budapest; il non al è componût de peraule “Budim” ven a stâi il non slâf pe citât o la part de citât moderne “Buda” e “Pešta« la variant slâf pal non ongjarês “Pest”, etimologjichementri un non di divignince slave, bolgare che al corispuint al sloven modern peč »fôr«
péč, -i (fem) fôr; stue
na (prep + loc e acus) in (locâl); na Madžarskem in Ongjarie
léta gjen di timp (viôt la gramatiche) di leto;
léto, -a (n) an; leta 1896 tal 1896
po (prep + loc) dopo (temporâl); po dveh letih dopo doi agns
grádnje gjen sg di gradnja
grádnja, -e (fem) costruzion
próga, -e (fem) la linee (circolazion)
potékala part passât fem di potekati
potékati (potekam) passâ, lâ par
postájama duâl instr. di postaja
postája, -e (fem) stazion; viôt il toponim la stazion di Topolò, Postaja Topolove daûr la toponomastiche slovene
Vörösmarty tér il non ongarês de place, nomenât daûr il poete ongjarês Mihály Vörösmarty (tér = place alore Vörösmarty tér = la Place di Vörösmarty)
méstnem sredíšču loc sg di mestno središče
méstno sredíšče il centri de citât
méstni, -na, -no (adj) di citât, urban; adj dal non mesto
mésto, -a (n) citât
Széchenyi fürdő non ongjarês dal lûc (traduzion fürdő = termis, nomenât daûr dal politic ongjarês István Széchenyi (1791 – 1860))
elektrificírana fem di elektrificiran
elektrificíran, -a, -o (adj) eletrificât
na evropski celini tal continent european
evrópski celíni loc sg di evropska celina
evrópska celína il continent european
evrópski, -a, -o (adj) european
celína, -e (fem) continent // dal pron adj cel, -a, -o intîr, plen, dut
cél [ceu], -a, -o intîr, plen, dut
zídati (zídam) tirâ sù, fâ, construî; zidam hišo o fâs une cjase
zídana híša (dal verp zidati tirâ sù, fâ, construî) une cjase di clap

Gramatiche

Preposizion
Predlogi kraja
NA (prep + loc e acus) in (locâl);
cul locatîf: locâl, lûc concret: na Madžarskem in Ongjarie; na Bledu in Bled
cul acusatîf: direzion »viers« un lûc: na Madžarsko (o voi) in Ongjarie; na Bled (o voi) a
Bled
MED (prep+ instr) med postajama jenfri lis dôs stazions (duâl !)
PO (prep + loc) po cesti pe strade
Predlog časa
PO (prep + loc) dopo (temporâl); po dveh letih dopo doi agns

Il passât e il futûr
La morfologjie dal verp sloven e je plui puare che no de lenghe furlane o lenghe todescje. Chest nol significhe che e je mancul complicade, par esprimi la diviersitât dai timps si doprin mieçs sintatics e semantics. Chest al vâl par dutis lis lenghis, ogni lenghe e pues esprimi dut al stes nivel, une e fâs a mieçs morfologjics, chê altre cu la semantiche e ancjemò altris cu la sintassi.
La morfologjie dal sloven tant che la plui part des lenghis slavis nol cognòs il perfet, il pluiperfet o il futur II.
Tant che la lenghe ceche ancje il sloven al cognòs dome trê formis:
- il passât
- il presint
- il futûr

Cu la ecezion dai verps iregolârs il futûr e il passât al ven esprimût in mût analitic:
il futûr
il futûr dal verp BITI “jessi” + L- participi
analogjichementri:
il passât
il verp BITI + L-participi
Tal sloven tant che in dutis lis lenghis slavis il verp si classifiche ancje daûr dal aspiet:
I aspiets a son doi:
No-completât : Par une azion che e va indenant, e dure – il presint: inf. brati »lei«, berem »o lei cumò, al moment«
Completât: Par une azion finide – il passât / il futûr
Inf. prebrati »lei (dut il libri – completamentri), preberem »o leiarai«, sem prebral »o let«
Pal presint si doprin dome lis formis no-completadis. Pal passât e futûr si puedin doprâ lis formis completadis opûr no-completadis.

Il passât
Il presint dal verp BITI: sem, si, je…
+ L-participi
L-participi
L-participi si forme: cu la base dal verp ven a stâi la prime singolâr mancul la desinence pe prime persone –m, p.e.: + L + desinencis dal adietîf
Alore:
BASE + L + desinencis dal adietîf
il verp DELATI “lavorâ” > 1. Sg DELAM > mancul la desinence la –M > BASE: DELA + L + -ø, -a, -o
Esempli:
SG: DELA-L, DELA-LA, DELA-LO
DU: DELA-LA, DELA-LI, DELA-LI
PL: DELA-LI, DELA-LE, DELA-LA

Il L-participi si compuarte tant che un adietîf, cussì o vin chê istesse concuardance dal participi e non (subiet):
OMP: Jaz sem delal “o ai lavorât, o lavoravi”
FEMINE: Jaz sem delala.
OMP: Ti si delal. “tu tu âs lavorât, tu tu lavoravis”
FEMINE: Ti si delala. “tu tu âs lavorât, tu tu lavoravis”
Janez je delal. »Janez al à lavorât.«
Moja mama je delala. »mê mame e à lavorât.«

N-participi
Tant che il l-participi
Base dal verp p.e. DELA + N
Tal test o vevin:
je bila dokončana – je bila = al fo, al jere
Il N-participi si dopre tant che tal câs disore tal test tal passîf:
Esemplis:
bo narejèn (di narediti »fâ«) = al vignarà fat

Esercizi
Biblie Gjenesi Cjap2,1-2 La Creazion:
1 Tako sta bila narejena nebo in zemlja in vsa njuna vojska.
2 Sedmi dan je Bog dokončal delo, ki ga je naredil, in počival je sedmi dan od vsega dela, ki ga je storil.

1 Cussì a son stâts metûts a puest il cîl e la tiere cun dutis lis lôr schiriis.
2 Diu al finì la sô vore te setime zornade e te setime zornade al polsà di dute la vore che al veve fate.

Vocabui:
takó – cussì
nebó, nebésa (n) – il cîl // une peraule vonde arcaiche cul tip sigmatic NEBES- tant che OKO, OČESA
zèmlja, -e (fem) la tiere
njúna pron poss duâl „lôr (dôs personis)” // njuna vojska lis lôr schiriis (di dôs personis)
sèdmi (num) setim
dán, dné (m) dì, zornade // p.e. dober dan! Bundì!
Bóg, Bogà (m) il Diu
ód (prep + gjen) di
vséga [usega] gjen sg di ves
vès, vsà, vsè (pron adj) dut, dute
déla gjen sg di delo
délo, -a (n) lavôr, vore
od vsega dela - di dute la vore
ki (pron relatîf indeclinabil) che // dela, ki ga je storil la vore che al veve fate.

storíl je storil L-participi di storíti “fâ”
storíti (storím) fâ
Osservazion
Ducj i doi participis L-participi, N-participi, ma ancje il T-participi a vegnin doprâts tant che adietîfs che a esprimin un stât, o une azion completade.
Esempli:
zídana híša (dal verp zidati tirâ sù, fâ, construî) une cjase di clap (ven a stâi tirade sù cun claps, cuets)

Il futûr
Il futûr dal verp BITI:
Futûr dal verp BITI
SG DU PL
1 bóm bóva bómo
2 bóš bósta bóste
3 bó bósta bodó / bójo

+ L-participi
L-participi si forme: cu la base dal verp ven a stâi la prime singolâr mancul la desinence pe prime persone –m, p.e.: + L + desinencis dal adietîf
Alore:
BASE + L + desinencis dal adietîf
il verp DELATI “lavorâ” > 1. Sg DELAM > mancul la desinence la –M > BASE: DELA + L + -ø, -a, -o
Esempli:
OMP: Jaz bom delal. “o lavorarai”
FEMINE: Jaz bom delala. “o lavorarai”
OMP: Ti boš delal. “tu tu lavorarâs”
FEMINE: Ti boš delala. “tu tu lavorarâs”
Janez bo delal. »Janez al lavorarà.«
Moja mama bo delala. »mê mame e lavorarà.«

Laissez reposer celui qui est fatigué

2008-05-29T10:48:00.000+01:00

A àn za dit dut i nestris infadiabii il Furlan e Christian, ancje jo o jeri un di chei che lu considerin - il Furlanist - tant che pont di riferiment.
Un esempli personâl: Scrivint il gno dizionari (chel mitic parcè che no lu cognòs nissun) o cirivi dispès tescj scrits in lenghe furlane, par sclarî l‘ûs di une peraule e ancje par cjatâ une gnove peraule pôc documentade, une che no si cjate di nissune bande ( Faggin, Pirona, Nazzi, GDB ev.i.), specialmentri lis peraulis modernis . E par vê tant che riferiment une prove de esistence e pal ûs di une peraule furlane al è miôr vê un »forum« vîf dulà che i fevelants a doprin lis peraulis »cence pensâ masse, doprâ e vonde«.
Il blog al è atuâl, un libri stampât no, dulà che a pensin mil voltis prin di doprâ o stampâ une peraule, il blog al è un stât jenfri il fevelâ e stampâ.
In chel timp (doi – trê agns indaûr) e ancjemò vuê o cjati che la risultive numar un par cjapâ dentri il vocabolari dal furlan e sedi propit ilFurlanist, Christian, Furlan e v.i. parce che dome chi tu tu puedis cjatâ vocabui di ogni bande su ogni teme e dialics, e un grum di neologjisims.
Alore:

Lui che ur à dit: «Viodeit di lassâ polsâ il strac, cheste e je la pâs!». (Isaie 28,11)

»Tu naj bo počitek, dajte počitka utrujenemu, tu naj bo oddih.«

E ancjemò par ongjarês:
Ez a nyugalom, hogy nyugtassátok meg a megfáradottat, és ez a pihenés!

viodêt di lassâ polsâ il strac!

strôf / kazen

2008-05-22T20:21:00.002+01:00

In chescj dîs o ai vût la fortune di gambiâ dôs peraulis cui omps simpatics des fuarcis dal ordin austriachis la nestre Polizei. îr mi dan la prime multe parce che al mancjave un certificât sul veri dal gno auto, vuê però mi àn fermât tornant de Cechie, cumò il probleme al jere la velocitât: 50 al puest di 30.
La tierce „strôf” mi davin cuant che o volevi meti la benzine te machine: un litri di diesel al coste sui 1,40 euro. E in prionti di dut chest trops strôf par parchegjo. Mi ruvinin un po la fieste, ven a stâi vuê in Austrie al è dì di fieste.
Mi ven iniment une robe cuant che agns indaûr gno barbe mi sclarì la etimologjie de peraule todescje in cuistion: “Polizei” let par sloven tant che “polizaj” o “polizej” al vûl dî “leche!”.

kazen

Zadnje dni sem imel srečo poklepetati z našimi avstrijskimi prijaznimi policaji. Včeraj sem skupil kazen, ker nisem imel nalepke tehničnega na šipi, danes so me pa ustavili, ko smo se nedolžno nevede vračali z nakupovalnega izleta z Češke, tokrat ker sem vozil 50 namesto tistih 30 dovoljenih. Kot kazen se mi zdi še bolj kot vse ostalo že vesoljska cena za liter dizla, ki ta je že evro 1,40 pri nas. Tako da mi ti nepotrebni stroški grenijo današnji praznik, kajti danes je v Avstriji praznik. »Polizei« ali po »polizaj«, če po slovensko preberemo.

Libris par fruts / pravljice

2008-05-20T14:20:00.002+01:00

O ai let un coment interessant dal Crot (il Blog dal Crot) dulà che al fevele di sô fi plui grant che al va tal asîl
„... libris par fruts e a cjase o 'nd vin une vore, cuasi ducj par talian. La soluzion che o vin cjatade e je chê di leiju a voltis par talian e altris par furlan o se no fasint in mût che cualchi personaç de storie al feveledi par furlan. „
e plui indevant
„Il vêr probleme al è la mancjance di cartons animâts o robis par fruts par furlan pe television. Nol coventarès tant a bastaressin 5 minûts in dì (e magari no propite la Domenie matine as 10 cuant che al capite)...”

Jo, o miôr nô cu la mê femine, ancje se o sin a stâ in Austrie, o vin par fortune a disposizion la television satelitâr ongjarese e slovene, dulà che si cjatin ogni sere ancje cartons animâts o robis par fruts par sloven e par ongjarês, e a bande di chest o vin comprât ancje dai DVDs slovens e ongjarês. O vin libris par fruts par ongjarês e par sloven, ma si cjate ancje alc par todesc o cec, no fasint diference se si trate di un libri par ongjarês o (scuen) leilu par sloven, ancje se o ai di ameti che e je une vere fature simpri voltâ, si cîr peraulis. Cussì in ogni câs al è miôr vê libris par fruts in marilenghe o lenghe mari, semplicementri che dome cussì i fruts a puedin cjapâ sù realmentri i vocabui mancul doprâts.
TV e libris par fruts a son imprescj elementârs. Se no altri al coventarès voltâ i libris e i cartons plui popolârs.

pravljice za otroke

Bral sem zanimiv komentar Crôta (glej zgoraj v furlanski verziji), ki pravi, da ni dovolj knjig in risank za otroke v furlanščini, knjige so skoraj izključno v italijanščini, tako da je prišel do prakse da bere eno knjigo po italijansko, drugo s sprotnim prevajanjem v furlanščini.
Meni je problem poznan, čeprav je pri nas, čeprav smo v Avstriji, nekoliko bolje, imamo na voljo satelitsko televizijo, madžarsko kot slovensko z risankami tu in tam, dodatno devedeje in madžarske in slovenske otroške knjige. Teh pa ni ravno dosti, tako da dobro poznam naporno sprotno prevajanje, kadar moram brati madžarsko knjigo sproti po slovensko, neko simultano branje pravljic.
Vem pa kako koristno vplivajo knjige in dobre risanke na besedni zaklad malih, res neverjetno, tako da za primer manjšin na sploh kot tudi za furlansko velja, da je treba nujno povečati število knjig in oddaj.

Il piçul peç di Nadâl / božična jelka

2008-05-15T12:17:00.001+01:00

Îr mi soi domandât: il supermarket SPAR isal austriac o todesc?
I austriacs a disin che SPAR al è nestri, austriac, il nestri supermarket tipic che si cjate ancje in ogni paîs austriac, une scuasi omnipresince austriache di “SPAR”, clâr ducj a crodin che il non SPAR al divignedi di “sparagnâ” tant che la peraule furlane “spar-agnâ” o la taliane “ri-spar-miare” in Slovenie la int e dopre ancje la peraule “šparati« ancje i cravuats a doprin cheste peraule, ancje se inte lenghe uficiâl o vin butât fûr dutis lis peraulis di divignince todescje e cussì o doprìn “štediti” o “varčevati” al puest di chê todescje.
Però..SPAR nol è ni austriac ni todesc, al è - o almancul lu jere - neerlandês.
E “SPAR” e je une peraule neerlandese!
SPAR al vûl dî “peç” par neerlandês, in Italie o vin la variant cul articul “DE SPAR”, par furlan alore
“il peç”, alore “de spar” al è un vocabul neerlandês, ce biel, e cumò o capìs dut, ancje parcè a doprin chest piçul peç di Nadâl tant che logo.

božična jelka

Včeraj sem se, bolje smo se spraševali, ali je trgovina SPAR avstrijska ali nemška, vsaj genetsko gledano po poreklu?
Avstrijci trdijo, da je SPAR njihov, avstrijski, prava domača trgovina, ki jo najdeš res tudi v najmanjšem avstrijskem kraju, prav tako so prepričani, kot sem bil to tudi jaz do včeraj, da ime “SPAR” jasno izhaja iz nemškega “sparen” ali naš pogovorni “šparati«, ali italijanski “ri-spar-miare”, pri Furlanih kot “spar-agnâ”.
Ampak temu ni tako..SPAR ni avstrijski ne nemški, je - ali vsaj je bil - nizozemski.
Dokaz je ime “SPAR”, ki po nizozemsko pomeni »jelka«, v Italiji imamo celo še izvorno različico z nizozemskim členom “DE SPAR”.
Lepo! Zdaj je tudi jasno odkod jim božična jelka v logotipu.

In Gjermanie e in Austrie si ricuarde la fin de Seconde vuere mondiâl / Spominjajo se konca druge svetovne vojne

2008-05-08T12:23:00.003+01:00

Vuê si ricuarde la fin de Seconde vuere mondiâl (in Europe) e ancje vuê, mi visi ben, za 28 agns indaûr a trasmeterin su la TV il funerâl di Tito.
O vevi seguît la cerimonie in Gjermanie cui vôi di frut, e cuntune cierte braure di frut di vê vût un president preseât ancje in Gjermanie, viodût che la cerimonie si trasmeteve su la TV in direte ancje in Gjermanie.
In chel timp o vevi dome 10 agns e o jeri a stâ a Berlin, che si cjatave in chel timp tal 1980 ancjemò in plene vuere frede. E in Gjermanie lu tratavin come aleât.

Spominjajo se konca druge svetovne vojne

Danes se spominjajo konca druge svetovne vojne (v Evropi) in prav tako danes, spominjam se dobro, pred 28 leti so prenašali po televizijo Titov pogreb.
Sledil sem oddaji z velikimi očmi in neko vrsto otroškega ponosa, kajti v Nemčiji so ceremonijo v živo na debelo in široko prenašali in hvalili.
Takrat mi je bilo komaj deset let in živeli smo v Berlinu, ki je bilo v tem času še sredi in sam središčna točka hladne vojne, in v Zahodni Nemčiji je veljal za zaveznika.

Peta učna ura / Cuinte lezion

2008-05-07T09:31:00.002+01:00

Spassizîrs ! Al va indenant pe sô strade il cors de lenghe slovene!

Mòja žèna píše tvòji žèni.
Kaj pa píše áli bólje rečèno zakáj ji pa píše.
Píše ji préko računálnika, dopisújeta se préko nékega fóruma.
Téga pa, kaj ji píše, ne vém, verjétno se pritožúje čez tèbe.
Čez mène?
Sevéda, čéz tèbe, saj te nikòli ni domà.
Rés jè, móram jo vprášati, kaj jo móti.
Hóčeš, nóčeš, móraš!

Besede:
moja // poss. pron. fem. di MOJ »gno«
žena, -e (fem.) femine // moja žena – la mê femine
piše // 3. sg. pres. di PISATI
SG pišem, pišeš, piše
DU piševa, pišeta, pišeta
PL pišemo, pišete, pišejo

tvoji // datîf sg. fem. di TVOJ »to«; tvoja žena – la tô femine
ženi // datîf sg. di ŽENA
kaj (pron. interog.) »ce ?«
pa (con.) »e«
ali (con.) o, opûr
bolje (av.) miôr
rečeno (part. pass. neutr.) di REČI »dî«
zakaj (pron. inter.) parcè
ji // pron. pers. datîf sg. di ONA »jê«
preko (prep.) a traviers di, cul jutori di, par mieç di, vie par; stradilà
preko računalnika = par mieç di un calcoladôr
računalnika // gjenitîf sg. di RAČUNALNIK, -a (masc) ordenadôr
I slovens no doprin la peraule inglese »computer«, si dopre dome »računalnik« che al diven dal verp RAČUNATI »calcolâ“, alore il računalnik al è un „calcoladôr”

dopisujeta se // rifless. 2. duâl di DOPISOVATI SE »scrivisi«
nekega // gjen. sg. masc di NEKI »cualchi«
foruma // gjen. sg. masc di FORUM »forum«, ancje SPLETNI FORUM »internet forum«

tega // gjen. sg. masc di TO »chest«
kaj (pron. rel.) ce
vem // 1. sg. pres. di VEDETI »savê“
SG vem, veš, ve
DU veva, vesta, vesta
PL vemo, veste, vedo (vejo)

verjetno (av.) salacor, forsit
se pritožuje // 3. sg. rifl. di PRITOŽEVATI SE »lamentâsi, lagnâsi”
čez (prep. + gjen.) sore di
tebe // gjen. sg. pers. pron. di TI »tu«
pritožuje se čez tebe = si lagne di te
mene // gjen. sg. pers. pron. di JAZ »jo«
Čez mene? = di me?
seveda (av.) sì, pardabon
čez tebe = di te (lagnâsi)
saj (con.) = viodût che, dât che
te = TEBE (forme atone)
nikoli (av.) mai
ni // chi al significhe »no'nd è«
doma (av.) in cjase, a cjase

res (av.) vêr
res je = al è vêr
moram // 1. Sg. di MORATI »vê di, scugnî«
jo // acus. sg. fem. di ONA »jê«
vprašati – domandâ
moti // 3.sg. pres. di MOTITI »conturbâ, discomodâ, disturbâ«
hočeš// 2. sg pres. di HOTETI »volê«
nočeš // 2. sg pres. di NE HOTETI »no volê«
moraš // 2. sg pres. di MORATI »volê«

SLOVNICA

Il verp NE BITI e la tierce persone »NI«

NE BITI
SG nisem, nisi, ni = no soi, no tu sês, nol è
DU nisva, nista, nista = (dôs personis) no sin, no sês, no son
PL nismo, niste, niso = no sin, no sês, no son

»ni« al diven di < NE »no« + JE »è, je« e je la tierce persone dal verp »NE BITI« = no jessi

1) »NI« si dopre di une bande tant che »non est« »nol è« semplicementri tal sens regolâr tant che la tierce persone dal verp »NE BITI« no jessi, ancje se il furlan nol cognòs il verp »no jessi« tant che forme sintetiche.
p.e.
ni lep »nol è biel«
ni močan »nol è fuart“
ni velik, je majhen “nol è grant, al è piçul”
ni Furlan, je Slovenec “nol è furlan, al è sloven”
ni bil on, bila je ona »nol jere lui, e jere jê«

2) Di chê altre bande NI si dopre tal sens di
»nol è chi« »nol esist« nol è presint« »no'nd è«, ma a voltis si pues voltâle cu la peraule »nuie«
p.e.
»te ni« o »ni te« = »tu no tu sês presint«
Il furlan nol cognòs une peraule corispuindinte pe peraule slovene »NI«.
Si cjate peraulis corispuindintis tes lenghis dal grup ural-altaic, tal turk »yok« o tal ongjarês »nincs, nincsen«

ni dela, ni denarja =
turc »iş yok, para yok« =
ongj. »nincsen munka, nincsen pénz«
= nuie lavôr, nuie bêçs

Ni bilo denarja = ongj. pénz nem volt. = bêçs no ‘nd’ jerin

Dopo “ni” si dopre il gjenitîf (il gjenitîf slâf dai frasis negativis, si jerial visât cualchidun?)
Ni razloga = no 'nd è parcè // razlog = il parcè

Compagn al BITI – NE BITI o vin ancje HOTETI – NE HOTETI e IMETI – NE IMETI

HOTETI »volê“ –
tant che la classe II - ETI
SG jaz hočem, ti hočeš, on hoče
DU midva hočeva, vidva hočeta, onadva hočeta
PL mi hočemo, vi hočete, oni hočejo

NE HOTETI »no volê“
Al puest dal h- si met n-.
nočem al diven di ne-hóčem, la vocâl toniche -ó- si manten, tal serp-cravuat invezit, ma ancje in Slovenie, si manten la vocâl –e- de negazion ne »hoću–neću« (viers sloven hočem-nočem).

SG jaz nočem, ti nočeš, on noče
DU midva nočeva, vidva nočeta, onadva nočeta
PL mi nočemo, vi nočete, oni nočejo

L'ûs
HOTETI/ NE HOTETI al significhe no dome »volê“, ma ancje „bramâ, vê iniment, pretindi”

Esecizi
Nočem več! (več = plui)
Ali nočeš velikega medveda, bi majhnega? (medved = ors; bi = vûstu)
Nočemo biti sužnji, hočemo več denarja! (suženj – sclâf, več denarja = plui bêçs)
Hočemo več vrst burekov! (vrsta – specie; burek – burek specialitât balcaniche che si mangje ancje in Slovenie)
Zakaj pa nočeš? (zakaj – parcè, pa – e)
Kaj hočeš?
Nočem peti! (peti = cjantâ)

Il verp ausiliâr IMÉTI »vê«
Tant che la classe -ATI

SG jaz imám, ti imáš, on imá
DU midva imáva, vidva imáta, onadva imáta
PL mi imámo, vi imáte, oni imájo

Te lenghe fevelade la vocâl i- nol ven pronunciât, alore dome: mam, maš, ma ev.i.
Interessant, ancje tal polac, cec e slovac o vin:
p.e. par cec:
já, mám. ty, máš. on/ona/ono, má
my, máme. vy, máte. oni/ony/ona, mají
o par polac
mam / masz / ma
mamy / macie / mają.

NE IMÉTI »no vê«
Te forme negative si met l’acent tonic su la prime vocâl
Ne + imám : nímam

Ancje chi si manten tal serp-cravuat la vocâl –e- de negazion ne »ímam - nèmam« (viers sloven imám - nímam).

SG jaz nímam, ti nímaš, on níma
DU midva nímava, vidva nímata, onadva nímata
PL mi nímamo, vi nímate, oni nímajo

Esercizi
Nimam denarja. Nimaš časa. Nima žena.
Nimava toliko denarja. (toliko = tant)
Vidva tudi nimata volje. (volja = voie)
Onadva nimata otrok. (otrok = frut)
Mi nimamo nič proti. ( imeti proti = vê cuintri)
Nimajo te besede, imajo drugo. (beseda = peraule)

Magyar Nyelv Múzeuma

2008-05-05T14:45:00.001+01:00

Il Museu de lenghe ongjarese / Muzej madžarskega jezika

La setemane passade al è nassût a Széphalom il prin museu de lenghe ongjarese.
Strasordinari, si trate dal prin museu tal mont dedicât ad in plen a une robe bessole ae lenghe di un popul - almancul crodint a ce che o leievi sui zornâi ongjârs.
A vuelin meti in esposizion la lenghe ongjare intun mût inovatîf e interatîf, cun zûcs, melodiis p.e. cuntune vôs che e presente ducj i dialets e varietâts ongjaresis.
Al è biel dedicâ un museu ae storie e ae situazion atuâl di une lenghe vive, ative tant che la ongjare in ogni câs miôr che no fâ sù un mausoleu par conservâ lis ultimis peraulis di une lenghe muarte.
Mi no mi plasin masse i museus, ancje se la mê femine e je la fie di un inomenât museolic ongjâr, si pues dî che jê e je scuasit cressude intun museu.
Ma salacor une idee biele di cjoli sù par esempli in Friûl si podarès fâ sù un museu de lenghe furlane o ancjemò miôr des lenghis di Friûl, tantis varietâts diferentis, impinions, al coventarès une grande cjasone par meti dentri dut. E no pal ultin tal forest e la plui part dai turiscj che a passin ogni an par Udin e Lignan no àn mai sintût une peraule furlane o de esistence de diviersitât lenghistiche in Friûl.

Muzej madžarskega jezika / Magyar Nyelv Múzeuma

Pretekli teden so odprli v Széphalomu prvi muzej madžarskega jezika. Zanimivo, ker naj bi to bil edini muzej na svetu posvečen nekemu nacionalnemu jeziku – vsaj tako oglašujejo svoj projekt Madžari.
Predstavili naj bi tam madžarski jezik na interaktivni način, z igrami, glasbo, in z glasovi, ki govorijo v različnih madžarskih narečij.
Lepa zamisel torej ta muzej živega jezika, čeprav meni muzeji ne ugajajo preveč, tudi če je žena iz muzejske družine, kjer so dobesedno v muzeju odraščali.
Dobra zamisel tudi za druge, posebno za furlansko mnogojezičnost (znanje in redna raba mnogo jezikov), furlanska narečja, benečansko, slovenske in nemške variante, da bi to vse pod eno streho spravili, bi rabili vsekakor večjo bajto kot Madžari.
Tako bi za mnogojezičnost tudi zvedeli turisti, ki čeprav v trumah, predvsem Avstrijci, hodijo na furlansko obalo (Lignano itd.), niso nikoli slišali za tamkajšnjo stvarnost.

fieste dai lavoradôrs / praznik dela

2008-05-01T20:17:00.005+01:00

In Americhe no fiestezin la fieste dai lavoradôrs, ancje se a jerin propit lôr che le àn cjatât fûr,
a Philadelphia e Chicago al Prin di Mai tal 1886 cuant che i lavoradôrs e manoâi a vevin decidût di lavorâ al puest di dîs oris „dome” vot. Si sin fermâts mi pâr, ancje vuê la plui part di nô, almancul in Europe, o „mangjìn” ogni dì chês vot oris o di plui.
Ma no covential un gnûf „Chicago”. p.e. lavorâ a puest di vot dome sîs oris?
Par mancjance di timp o lavorìn ancje tal timp libar, tant che jo vuê tant che manoâl e gno fi come muradôr.

praznik dela

V Ameriki ne praznujejo delavskega praznika, čeprav so bili ravno oni tisti, ki so ga iznašli,
v Filadelfiji in v Čikagu, ko so se prvega maja leta 1886 odločili, da bodo namesto 10 ur delali „samo” še osem.
Škoda res, da smo se na tej točki ustavili, še danes smo pri tistih osmih urah, vsaj v Evropi.
Mar ne potrebujemo kakšnega novega Čikaga, recimo namesto osmih samo še šest?
Zaradi kroničnega pomanjkanja časa, se dela tudi na današnji dan, jaz kot curakar, sine pa kot mojster.

la mari dal nastri adesîf / mati lepilnega traku

2008-04-27T15:21:00.001+01:00

Lis peraulis plui vieris si dismentein, ma si dismentein ancje peraulis gnovis apene nassudis, a son des peraulis di mode dispès condanadis a murî. A vegnin dopradis une vore, e dopo semplicementri nissun si vise plui di lôr, intun lamp cence un parcè.
Plui o mancul chel istès al vâl ancje pes lenghis.
In ogni lenghe o podìn cjatâ chestis peraulis di mode o "gnûfs" comuns.
Il plui cognossût non doprât ancje tant che non comun al è il non che al diven dal non "Coca Cola" o cun altris peraulis dal concret al comun:
furl. "cola"
todesc: Cola
sloven: kola
ongjarês: kóla.
Tal ongjarês si cjate a bande dal non „kóla” ancje il verp „kólázni” che al vûl dî „bevi cola” e ancjemò il non „kólázás” „la azion, il bevi cola, trincade, scolade”

Mi vegnin iniment ancjemò altris esemplis slovenis:
gilera > džilera 'moto'
Radenska > radenska 'aghe minerâl´
Sellotape > salotejp 'nastri adesîf'
Gedore > gedore fpl „imprescj”
Proja > proja „cafè cence cafeine”
Michelin > mišelinka „gome”
Rama > sloven, ongjarês 'ogni gjenar di margarin'
Nescafé > ongjarês neszkávé „istant cafè“

In ogni paîs o vin un non speciâl par „nastri adesîf”, i slovens a disin „salotejp” dal non Sellotape, i todesc „Tesa film” de dite todescje „Tesa”, il non al diven dal non de segretarie Elsa Tesmer (Te + sa), e fo pardabon propit jê la mari dal nastri adesîf.
In Austrie a doprin il prodot de dite „Tesa”, però mi àn dit (rispuindût par jessi precîs la setemane passade sul gno puest di vore dopo che o ai dit a une mê coleghe che mi covente il „Tesa-film”) „Noaltris in Austrie o doprin e cognossin dome il non „Tixo”, nô no disìn mai „Tesa”!”
Alore in Austrie „Tixo” il non dal prodot „Tixo” di une dite vienese.
La dite austriache no esist plui, cussì i austriacs a scuegnin doprâ la TESA todescje, però a doprin indevant il non vieri „Tixo”, simpri difindint il so jessi „austriac”.

mati lepilnega traku

Stare besede gredo v pozabo, to velja tudi za nove, komaj nastale, modni pojavi s kratko življenjsko dobo. Rabijo se pa vendar pogosto, kasneje se jih pa ne spomni več nihče, pač kot pri modi.
Enako velja za jezike nasploh.
Vsak jezik pozna modne besede ali nova obča imena.
Najbolj znan primer je ime izveden iz imena "Coca Cola" ali drugače iz konkretnega v splošno:
Furl. "cola", nemško: Cola, slovensko: kola, madžarsko kóla.
Madžari očitno radi pijejo kolo, poleg imena „kóla” imajo glagol „kólázni” „piti kolo” in samostalnik iz glagola „kólázás” „pitje kole” neko vrste pijančevanje s kolo.

Še nekaj slovenskih primerov:
gilera > džilera 'motor'
Radenska > radenska 'mineralna voda´
Sellotape > salotejp 'lepilni trak'
Gedore > gedore fpl „orodje”
Proja > proja „žitna kava”
Michelin > mišelinka „guma”
Rama > sloven, ongjarês 'margarina'
Nescafé > madž. neszkávé „instant kava“

Vsaka država ima svojo posebno ime za „lepilni trak”, Slovenci pravijo „salotejp” iz imena britanskega podjetja „Sellotape”, Nemci imajo „Tesa film” iz imena podjetja „Tesa”, točneje ime izhaja iz imena tajnice podjetja „Elsa Tesmer” (Te + sa), ona naj bi bila prava mati lepilnega traku.
V Avstriji ni čisto tako, uporabljajo izdelek podjetja „Tesa”, ampak rekli so mi ravno prejšnji teden v službi, ko sem spraševal za „Tesafilm”: „Pri nas v Avstriji poznamo samo „Tixo”, pri nas se reče „Tixo”, tako in ne drugače!
Tixo je ime izdelka nekega dunajskega podjetja.
Avstrijskega podjetja ni več, tako da danes na avstrijskih pisalnih mizah, tako tudi pri nas v službi uporabljamo samo nemško TESO, čeprav še naprej pravijo „Tixo”, kajti Avstrijci se vedno na veliko trudijo imeti nekaj svojega.

Done Jakue bidea

2008-04-23T09:13:00.006+01:00

Kaixo! I miei gjenitôrs che al moment a stan fasint a pît il “Done Jakue bidea” o il Troi di Santiago – compliments! - mi àn mandât i prins fotos. Lâ a pît e je une biele robe!
Te foto mê mame e altris pelegrins – e parsore une grande scrite, chê uficiâl dal lûc “Saint-Jean-Pied-de-Port” e une scrite plui piçule stampade in letaris maiusculis neris “Donibane Garazi”.
Ce isal chest “Donibane Garazi”?
»Garazi«, une “garage”?
No!
O vin un esempli de realtât semiuficiâl monolengâl intal Euskal Herria francês, un cartel e une scrite basche fate a man.

Te Vichipedie basche si lei:
Donibane Garazi Nafarroa Behereko hiriburua da, Donejakue Bidean kokatua.

Ce che al scugnarès jessi:
Donibane Garazi al è il cjâf-lûc de Nafarroa Beherea (Basse-Navarre/ Baja Navarra), dulà che si cjate il Troi di Santiago (il pont di partence dal Troi).

Lis peraulis:
buru = cjâf
hiri = citât
hiriburua = cjâf-lûc: (hiri + buru = citât-cjâf)
Donejakue Bidean = Troi di Santiago

done = sant
bide = troi

Kokatu = cjatâsi (lûc)

E ancjemò dôs peraulis:
hitz = peraule
hitz egin = fevelâ

Il euskara -magari cussì- no no lu capìs, ma il Troi lu fasarès vulintîr, al è biel lâ a pît!

Done Jakue bidea ali Jakobova pot

Kaixo! Moji starši, ki ravno pešačijo v Santiago po Jakobovi poti ali po baskovsko “Done Jakue bidea” – čestitke za podvig! – so mi poslali prve slike. Peš po pešadijsko na dolge razdalje je res zavidanja vredno!
Na sliki mami in v ozadju očitno neki drugi naključni romarji, menda jih je veliko, - zgoraj pa napis, uradni francoski kraja “Saint-Jean-Pied-de-Port” in spodaj neki manjši ročno tiskani napis s črnimi črkami “Donibane Garazi”, če prav vidim?
Kaj bo to?
Garazi? Neka garaža?
Ne!
Gre za poluradno “enojezično” resničnost v deželi Euskal Herria, majni napisek “Donibane Garazi” je ime kraja v baskovščini, pri tem “Done” ustreza francoskemu “Saint”.
V baskovski Wikipediji piše:
Donibane Garazi Nafarroa Behereko hiriburua da, Donejakue Bidean kokatua.

Kar bi moralo biti:
Donibane Garazi je glavno mesto pokrajine Nafarroa Beherea (Basse-Navarre/ Baja Navarra), kjer se nahaja tudi Jakobova pot (oziroma njena izhodiščna točka).

Baskovske besede:
buru (anat.) glava
hiri - mesto
hiriburua – glavno mesto
Donejakue Bidean = Jakobova pot

done = sveti
bide = pot

Kokatu = nahajti se (krajevno)

hitz = beseda
hitz egin = govoriti

Baskovščine ne razumem žal, ampak Pot bi pa prehodil z veseljem, peš seveda!

Stalin. Une biografie politiche / Stalin- politična biografija

2008-04-21T09:37:00.008+01:00

te foto: la version ongjarese

Fevelant di politiche..se o vês voie di lei alc, alc di util, e infin imparâ alc, us racomandi il libri
„Stalin. Une biografie politiche” di Isaac Deutscher (par sloven „Stalin- politična biografija”
par talian Stalin. Una biografia politica).
O lei la version ongjarese „Sztálin”, ma infin ancje la taliane e va ben (la version furlane si doprarà – di sigûr - tes scuelis furlanis..une dì..)
L'autôr Deutscher polac-ebreu trotzkist al à scrite la plui interessante e innomenade biografie di Stalin, al è un lavôr standard, ma soredut si lei tant che un zâl.
Nol è dome une biografie di Stalin, ma ancje la biografie dal montafin dal socialisim di stamp sovietic, ma ancje chel jugoslâf. Si pues dî che Stalin al jere un prodot dal zarisim, lui stes „zar” a cjâf dal moviment cuintrizaristic. Stalin al jere cressût cu la ideologjie dal zarisim, cul centralisim e il podê cence limits, di piçul sot la influence des organizazions de glesie ortodosse e dopo la sô prime ativitât politiche plui voltis in preson in Sibirie di dulà al rivave adore a scjampâ plui che une volte, dome agns dopo al jere lui chel che al mandave la int in Sibirie.
Il so pseudonim „Stalin” al diven dal todesc „Stahl” „açâl”. Te ideologjie dal „Stalinisim” „l´açâl” al jere plui impuartant che no il pan, milions a muririn di fan, soredut in Ucraine.

Stalin- politična biografija

Ko se že pogovarjamo o politiki..če bi rad kaj prebrali, kaj uporabnega, in se obenem še kaj naučili, vam priporočam knjigo „Stalin- politična biografija” od Isaaca Deutscherja.
Jaz berem madžarsko verzijo „Sztálin”.
Pisec Deutscher Poljak, Jud po prepričanju trockist je napisal najbolj zanimivo in najbolj znano biografijo Stalina, gre za standardno delo, ki se bere kot dobra kriminalka.
V bistvu ni samo Stalinova biografija, je biografija sovjetskega socializma, v marsičem tudi jugoslovanskega. Stalin je bil kot produkt carizma sam car na čelu proticarističnega gibanja.
Stalin je odraščal s caristično ideologiji pod vplivom pravoslavne cerkve, po prvi politični aktivnosti je bil večkrat poslan kazensko v Sibirijo, od koder je tudi večkrat pobegnil, nekaj let zatem, je bil on ta, ki je pošiljal ljudi v Sibirijo.
Njegov nadevek „Stalin” pride iz nemščine od besede „Stahl” „jeklo”. V stalinistični ideologiji je bilo jeklo pomembnejše od kruha, milijoni so umrli od lakote, predvsem v Ukrajini.

l’inovâl dal „dnevnik" / dnevnik praznuje

2008-04-17T13:11:00.001+01:00

In chescj dîs al vignive memoreât l’inovâl dal „dnevnik“ Gjornâl televisîf sloven “40 agns dal gjornâl sloven” (e propit cjalant il »dnevnik« îr l’altri mi si è rot il televisôr!)
O vês induvinât o vuei dî alc su la impuartance di vê un Gjornâl televisîf in marilenghe o tal câs sloven in lenghe mari, anzit al è une chistion clâf: mediis e scuele.
O ai let za plui che une volte che la Rai no fâs vonde e di fat o vin za un gjornalut furlan su Telefriuli e su la radio.
Interessant il »dnevnik« sloven al nassè dome dopo il 1968 dopo agns di bataie su la relazion Lubiane – Beograd. Beograd/Belgrât, il nestri vieri cjâf lûc, nol voleve nancje sintî une peraule de idee dal dnevnik sloven, a jerin dal dut cuintri e jessi cuintri intun sisteme totalitari al vûl dî cjatâsi denant di puartis sieradis – nuie ce fâ!
Ce che o vuei dî al è che ancje intun sisteme totalitari si pues vê e rivâ adore se la int e à une idee clare ce che e vûl, cussì p.e. tal comunisim ongjâr si fiesteze Nadâl, in Polonie si lave in glesie e.v.i.
La identitât, la lenghe tes scuelis, dut al dipint dome de int, e no je colpe de RAI o di un guvier centralistic, di une leç o altri se alc nol è jentrât dal dut in vore.

dnevnik praznuje

V teh dneh so se spomnili obletnice prvega slovenskega dnevnika“slovenski dnevnik praznuje 40 let«. (Meni se pa je ravno na ta dan med dnevnikom televizor pokvaril!)
Uganili ste, omeniti sem hotel, zakaj je pomembno imeti dnevnik v svojem jeziku, v slovenščini ali v furlanščini. Gre za ključno vprašanje: medije in šola.
Bral sem že dosti o tem, da italijanska RAI (v Furlaniji) ne naredi dovolj, res je kratke novice v furlanščini imamo samo na programu Telefriuli tu pa tam na radiu.
Zanimivo je, da smo dobili slovenski dnevnik šele po letu 1968 po letih, ko so se dajali na relaciji Ljubljana – Beograd. Beograd menda ni bil preveč zagret, in v takratnem sistemu ni šlo nič brez naše stare prestolnice.
Kar mislim reči, dá se marsikaj doseči tudi v totalitarnih sistemih, če je narod za, tako so npr. Madžari tudi v komunizmu praznovali Božič, Poljaki pa pridno maševali.
Vroča vprašanja, aktualna sedaj v Furlaniji, tudi če so volitve mimo, okoli identite, jezik v šole, vse to zavisi od ljudi in ne od nekih organizacij RAI ali centralističnih vlad, zakonov.

la ploie / dež

2008-04-14T15:01:00.002+01:00

In chescj dîs mi bat cuintri i atacs dai polins, pe prime volte propit trê agns indaûr cuant che mi soi stramudât in Austrie. Gambiât il puest, l'aiar o il stîl di vite, la mê etât no lu sai.
Cumò ogni an in cheste stagjon plen di polins o soi simpri in spiete de ploie, semplicementri parce che cuant che al plôf a'nd è mancul polins. Nol è clâr dal dut, gjenetiche, alimentazion, ma al è sigûr che lis alergjiis a cressin dal continui, la tindince e dipint in ogni câs de cressite dal incuinament – ancje ca di nô, plui grâf ancjemò la situazion tal nord de Italie.
Chei - tant che jo - che a patissin di alergjiis a àn alc in comun cu la mitologjie dai zingars, a ducj i doi ur plâs cuant che al plôf.

V teh dneh se dajem s cvetnim prahom in senenim nahodom, prvič me je napadel pred tremi leti, takorekoč s spremembo okolja. Kaj je vzrok ne vem, novo okolje, način življenja ali starost, ne vem.
Kot vsako leto v tem času čakam dež, dežja pa nič, preprosto ko dežuje je manj prahu.
Ni povsem znano, ali so krivi geni, prehrana, dokazano je, da je alergije vedno več in da je to povezano z onesnaženjem zraka.
Oni, ki jih srbi in se praskajo, da bi se znebili prahu, imajo nekaj skupnega s cigansko mitologijo, združuje radost kadar dežuje.

Cualuncuiscj / Kvalunkvisti

2008-04-08T12:41:00.002+01:00

Dât che in Friûl ducj si cjatin te campagne eletorâl, mi ven iniment il discors di Eliseu tal romanç Prime di Sere. Eliseu al cjale lis robis di lontan, no si interesse masse de politiche, la int e cjape fûc daurman, chei altris però lu acusin di cualuncuisim.
Plui o mancul al è chel il gno mût di pensâ, di une bande la vite di bintar, di migrant (no dopri la peraule emigrant, parcè che emigrant al vûl dî lâ fûr, saludâ par simpri evi.) cence jessi masse leât a un paîs, ancje se mi môf plui o mancul dome dentri lis frontieris dal imperi Austro-Ongjarês, dentri di un teritori ristret, parcè no lâ a Canada, Americhe, Argjentine, Australie..?,
Al permet di no jessi masse dentri e di stâ lontan de politiche concrete e atuâl, di chê altre bande il cualuncuisim nol va ben!
In Austrie 14.5% de popolazion e je cence dirit di votâ, ducj i cualuncuiscj e no-cualuncuiscj che no àn la citadinance austriache.
Jo tant che cualuncuist cence la citadinance o darès il vôt ae catalanizazioniscj.

Kvalunkvisti

Glede na to, da so v tem času v Furlaniji vsi poglobljeni v predvolilni boj, sem se spomnil pogovora iz furlanskega romana »Prime di Sere«. Eliseu, heroj romana, ki se po 27 letih ječe vrača v domači kraj, gleda na vse iz distance, ne zanima ga preveč, kaj se dogaja okoli njega, sploh pa ne politika, ki ljudem zavre kri, njega pa obtožujejo kvalunkvizma (antipolitično in cinično razmišljanje).
Več ali manj je to tudi moj način mišljenja, po eni strani nomadska svoboda (ne emigranta ali izseljenca, kjer to pomeni, da se pomika od svojega središča na neznano kam), čeprav se v mojem primeru pomikam na dokaj omejenem terenu, kajti lahko bi šel malo v Ameriko, Kanado, Australijo, ne, držim se nekako nehoté znotraj meja bivše Avstro-Ogrske.

To seveda dovoljuje, da človek ni preveč vpleten v konkretno in aktualno politiko, res je tudi, da kvalunkvizem sam po sebi ni v redu.
V Avstriji 14.5% prebivalstva nima volilne pravice vsi kvalunkvisti in nekvalunkvisti brez državljanstva.

Farkasgyepű / Wirtshäuzl’

2008-04-06T21:16:00.003+01:00

Ca us met une foto di un cartel bilengâl ongjarês - todesc interessant. Il cartel si cjate a Farkasgyepű un piçul borc di minorance todescje a sud de citât Pápa. A disin che li si pues respirâ l’aiar plui net in Ongjarie, za al mitic re Mátyás, i slovens lu clamin „kralj Matjaž«, i plaseve a lâ chenti a cjace. Ae fin de Seconde Vuere Mondiâl al jere chenti il cjâflûc dal regjim fassist “Nyilas”, tal 1944 in scjampe de Armade Rosse.
Interessant al è il non, il non ongjarês Farkasgyepű al diven di „farkas” = lôf e „gyepű” = cjarande, busse. Une volte a jerin masse lôfs ator, e cussì si veve dibisugne di „cjarandis“.
Il non todesc „Wirtshäuzl’” invezit nol fevele di lôfs, al significhe „piçule ostarie”. A mi mi plâs chest non tal dialet bavarês, ancje parce che al è scrit intune grafie todesc-ongjarese. La popolazion todescje a Wirtshäuzl’ no fevele plui il todesc, discomparîts ancje i lôfs, scjampât ancje il regjim fassist, passade ancje la Armade Rosse, al reste dome il non e l’aiar net.
Alore al è ben vê un cartel bilengâl. – se no altri

Danes bi predstavil sliko zanimive dvojezične krajevne table madžarsko-nemške. Tabla se nahaja v kraju Farkasgyepű, majhni vasici, kjer že od nekdaj prebiva nemška manjšina južno od mesta Pápa. Pravijo, da imajo najčistejši zrak na Madžarskem, že naš slavni kralj Matjaž (po madžarsko Mátyás) je prav tu najraje hodil na rekreacijo, na lov. Na koncu druge svetovne vojne je bilo tu tudi glavno mesto fašističnega režima “Nyilas” na Madžarskem, ki se je moral sem umakniti pred Rdečo Armado.
Zanimivo se mi zdi ime, madžarsko Farkasgyepű je sestavljeno iz „farkas” = volk in „gyepű” = živa meja, ograja. Torej nekoč so se tu naokoli spotikali volkovi, in zato so potrebovali te omenjene „žive” ograje.
Nemško ime „Wirtshäuzl’” ne priča o volkovih, pomeni nekako ljubkovalno le „gostilnica”. Prvič mi je všeč narečno bavarska oblika, še bolj pa zato, ker je pisano v neki madžarsko-nemški pisavi. Nemško prebivalstvo Wirtshäuzl’a ali gostilnice ne govori več nemško, izginili so tudi volkovi, pobegnil tudi fašistični režim in mimo je šla tudi Rdeča Armada, ostalo je le še ime in čist zrak.
Torej ni niti tako slabo imeti dvojezično krajevno tablo (drugače se ne bi bil tu ustavil).

Il soreli ucrain / ukrajinsko sonce

2008-04-02T09:48:00.003+01:00

Fin îr o ai pensât che »o sole mio« al vûl dî »oh sole mio« o »oh soreli gno« o »oh moje sonce«, ce razze di ignorant che o soi il »o« al è l'articul napoletan chel istès tant che tal portughês »o meu amor« = il gno amôr.
Ma no soi dibessôl:
une pagjine taliane e scrîf p.e.:
Se un tempo "Oh sole mio" era la canzone simbolo d'Italia oggi sembra destinata a altre latitudini. considerando l'intraprendenza degli altri paesi europei dovremmo iniziare a cantarla in tedesco... "Oh meine sonne!".
Un altri al scrîf:
“I'm Italian so I can answer perfectly.
Oh sole mio = oh my sun
Oh = exclamation ; sole = sun ; mio = my
The song is in the Naple dialect but this phrase is just Italian.
CAREFUL: only = not sole, in this case.”

Agns indaûr tal 92 o jeri a Debrecen in Ongjarie adun cun students di dapardut, di Suedie, Australie, di Friûl (ancje une frute furlane che si interessave une vore pal furlan!) e di Napul. Chei di Napul a jerin in trê, doi fantats e une frute e a fevelavin une strambe lenghe il napoletan. Jo simpri pront a imparâ alc di gnûf o volevi savê cemût si disial par napolitan chel o chest.
»Salvadûr«, un ors grant e gruès cuntun mieç chilo di gel sui cjavêi, mi spiegave che p.e. »o ca« al pues significâ un grum di robis, si dopre par scuasit dutis lis peraulis che a tachin cun “ca-“ »cazzo, capo, capisco...« e cussì si fevele par napoletan, almancul secont Salvadûr.

Che bella cosa na jurnata 'e sole,
n'aria serena doppo na tempesta!
Pe' ll'aria fresca pare gia' na festa...
Che bella cosa na jurnata 'e sole.

Ma n'atu sole
cchiu' bello, oi ne'.
'o sole mio
sta 'nfronte a te!

…

Però o ai let che chi si trate dal soreli dal Mâr Neri e no chel talian. Ise vere?

ukrajinsko sonce

Do včeraj (do pred nekaj dni) sem še mislil, da znana pesem »o sole mio« pomeni »oh sole mio« ali »oh moje sonce«, temu očitno ni tako »o« je tu neapeljski določni člen kot v portugalščini, npr. »o meu amor« = moja ljubezen.
Ampak nisem edini:
tako na neki italijanski eko-strani pišejo:
Se un tempo "Oh sole mio" era la canzone simbolo d'Italia oggi sembra destinata a altre latitudini. considerando l'intraprendenza degli altri paesi europei dovremmo iniziare a cantarla in tedesco... "Oh meine sonne!".
Nekdo drug:
“I'm Italian so I can answer perfectly.
Oh sole mio = oh my sun
Oh = exclamation ; sole = sun ; mio = my
The song is in the Naple dialect but this phrase is just Italian.
CAREFUL: only = not sole, in this case.”
Torej zares »perfectly« zgrešeno!

Leta nazaj 92 sem bil v madžarskem Debrecenu skupaj s študenti iz vsepovsod, med drugimi tudi iz Neaplja, takrat sem se srečal prvič z napolitanščino, ki se precej razlikuje od uradne toskanske italijanščine.
Razložili so mi bistvo tega jezika, izgovoriš le prvi zlog italijanske besede in rezultat je napolitanščina, tako pomeni »o ca'« vse živo od »cazzo, capo, capisco« itd.
Rečeš »o ca«, mogoče si koga užalil, mogočei ne, vidiš po reakciji.

'o sole mio

Che bella cosa na jurnata 'e sole,
n'aria serena doppo na tempesta!
Pe' ll'aria fresca pare gia' na festa...
Che bella cosa na jurnata 'e sole.

Ma n'atu sole
cchiu' bello, oi ne'.
'o sole mio
sta 'nfronte a te!

…

Pesnik je tu mislil na črnomorsko sonce in ne na italijansko, menda je spisal pesem v nekem ukrajinskem hotelu.

Gramatiche furlane 2006 / Furlanska slovnica 2006

2008-03-31T10:16:00.002+01:00

Agns indaûr – plui di dîs - jo adun cul gno infadiabil colaboradôr Prof. Dr. Superego o vin metût adun une gramaticute furlane scrite par sloven, agns dopo dal 2004-2006 simpri noaltris doi jo e il Dotôr nomenât o vin fat une seconde edizion, riviodude e ampliade seont la grafie normalizade.
La Rêt nus permet di dâ fûr a gratis cheste vore:
Us prei voaltris sienziâts e no sienziât, furlans, talians, slovens, di fâ coments, specialmentri ce che rivuarde i esemplis furlans.

si pues scjariâ achì (PDF 1 MB)

O ACHÌ

Furlanska slovnica 2006

Pred leti – več kot deset let je že – sem sestavil še v študentskih letih krajšo furlansko slovnico, desetletje kasneje v času 2004-2006 sem spisal razširjeno verzijo, ki je prilagojena uradnem pravopisu. Prosil bi za opazke.

torej poglejte tukaj (PDF 1 MB)

Velika Noč »La grande gnot«

2008-03-27T13:45:00.012+01:00

Te foto: Il tocari, la lenghe plui mitiche de famee indoeuropee, lenghe muarte de provincie cinese di Xinjiang, il Turkestan cinês, scuvierte al inizi dal secul passât. //
Na sliki: toharščina, najskrivnostnejši indoevropski jezik, mrtev jezik iz kitajskega Turkestana, odkrit na začetku 20. stoletja

Velika Noč »La grande gnot«

Tal sloven tant che inte grant part des lenghis slavis al puest dal non “Pasche" dal grêc. πάσχα dal ebrei „Pasah, Pesah“ “= transitus“,
si dopre la frase voltât par furlan »La grande gnot«:
sloven: Velika Noč
velik, -a, -o (adj) – grant
noč, -i (fem.) – gnot
par polac Wielkanoc dulà „noc“ al significhe „gnot“
par ucrain Великдень »velikden'«
di »velik« »grant« tant che tal sloven + den‘ „dì” tant che tal sloven “dan” (p.e. dober dan!)

Intun grant numar di câs tes lenghis slavis dal soreli a mont (cec, polac, slovac) o vin “-c” al puest dal “-č, -ć, -šč, -št” tal slâf sud-soreli jevât (sloven, serp, rus etc.):

Protoslâf *tj
slâf vieri *št
slâf vieri »noštь«, bulg. nošt, rus. noč', sloven noč
invezit par polac, cec »noc«
etimologjichementri compagn dal gr. nyx , lat. nox e furlan gnot ( not-, lat. noct-), viôt ancje lit. naktis, got. nahts (ing. night, tod. Nacht ), het. nekuz, vieri ir. nocht, alb. natë, tocari. A nokte

Tornant al teme, parcè disino »la grande gnot«?
A disin cussì daûr de tradizion greche, la tradizion greche e clame “la Sante setemane” Hê Hagia kai Megalê Hebdomas “La sante e grande setemane” in forme latine “hebdomada major”

Megalê -Velika Noč

V slovenščini in v mnogih drugih slovanskih jezikih se rabi namesto latinskega izraza »Pascha« iz gr. Πάσχα, vse iz hebr. ebrei „Pasah, Pesah“ “= prelaz“,
slovensko: Velika Noč
po polsko Wielkanoc
v Ukrajini pravijo Великдень »velikden'«
V zahodnoslovanskih jezikih (poljsko, češko, slovaško) imamo pogosto “c” namesto “-č, -ć, -šč, -št” v ostali južno-vzhodnoslovanski skupini (slovensko, srbsko, rusko itd.):

Cerkveno slovansko (Ciril Metod) »noštь«, bolg. nošt, rus. noč', sloven noč
Poljaki in Čehi imajo »noc«
(sorodno z gr. nyx , lat. nox, noctis in končno furlansko gnot (< not- < noct-),
Cf. lit. naktis, got. nahts (ang. night, nem. Nacht ), het. nekuz, stir. nocht, alb. natë, toh. A nokte

Zakaj pa pravijo »velika noč« ali »veliki dan«?
Sledijo grški tradiciji, ki imenujejo »Veliki teden ( VELIKI PETEK. VELIKA SOBOTA. VELIKA NOČ. VELIKONOČNI PONEDELJEK)« ”Hê Hagia kai Megalê Hebdomas “Sveti in Veliki teden” ali po latinsko “hebdomada major”.

La resurezion dai muarts / Vstajanje od mrtvih

2008-03-25T21:09:00.004+01:00

Ogni dì a muerin lenghis e ogni dì a nassin gnovis. Statistichementri a muerin plui che no a nassin, e di sigûr ancjemò di mancul lis lenghis resussitadis dai muarts.
La lenghe jugoslave e je une di chês primis, il jugoslâf al murì za timp indaûr, apene nassût. Un frut cun masse malatiis. Nassût tant che idee politiche, mai cumplide, fin dopo une agonie che e durave plui di dîs agns.
Isal resussitât dai muarts? Sì, a Viene. Di gnûf tornât de Ongjarie dopo Pasche, tal gno puest di vore a Viene, o lavi jù a meti fûr lis scovacis, ma denant de puarte sierade des scovacis un vieli (il responsabil pes scovacis!) mi diseve alc e dopo par serp-cravuat ancjemò “može, može« (=ok, va ben, ok., si pues). Dopo mi domandave se o feveli ancje par jugoslâf.
»O soi sloven.« »Ben, alore tu fevelis par jugoslâf.« »Da!«

Vstajanje od mrtvih

Vsak dan umirajo jeziki in novi nastajajo. Statistično gledano jih je več, ki izginejo, manj, ki se rodijo, in nekaj, še manj, ki umrejo in se spet rodijo.
Jugoslovanščina je ena, ki spada med prve, umrla je že pred časom, komaj potem ko so ji pomagali priti na svet. Otrok s preveč otroškimi bolezni. Rojen kot politični projekt, neuresničeni, končani po smrtnem boju, ki je trajal več kot deset let.
Je vstala od mrtvih? Je, na Dunaju!
Dobro nazaj iz Madžarske po Veliki Noči, sem se spet podal na delo na Dunaj. Tam sem moral najprej smeti odnesti, grem torej v klet, tam stoji pred zaklenjenimi vrati nek tip, ki me nekaj ogovarja (očitno odgovorni za smeti!), potem slišim samo nekaj po srbohrvaško “može, može”. Nato me vpraša, če govorim jugoslovansko. Da, sem pa Slovenec, torej.. “ »Fino, govoriš jugoslovansko«.

Četrta učna ura / Cuarte lezion

2008-03-18T15:27:00.010+01:00

Kaj vidiš? / Ce viodistu?

»Kaj vidiš?«

»Kaj vidiš?«
»Vidim veliko črno hišo.«
»Kdo stanuje v tej hiši?«
»V hiši stanuje moja teta Anica in njen pes Črt.«
»Poznam teto Anico. Videl sem jo včeraj v trgovini.«
»Kaj pa njenega psa, ga poznaš?«
»Ne, njenega psa Črta ne poznam.«
»Jaz ga poznam, je zelo velik in jé samo meso.«
»Torej ni vegetarianec.»
»Ne, ni vegetarianec in to tudi nikoli ne bo!«

Kaj vídiš?
Ce viodistu?

Vídim velíko črno híšo.
O viôt une grande cjase nere.

Kdo stanúje v tèj híši?
Cui isal a stâ in cheste cjase.

V híši stanúje mòja tèta Ánica in njén pes Črt.
In cheste cjase e je a stâ la mê agne Anute e il so cjan Črt.

Poznám tèto Ánico. Vídel sem jo včéraj v trgovíni.
Le cognòs la agne Anute. Le ai viodude îr in buteghe.

Kaj pa njénega psa, ga poznáš?
E il so cjan, lu cognossistu tu?

Ne, njénega psa Črta ne poznám.
No, il so cjan Črt no lu cognòs.

Jaz ga poznám, je zeló vèlik in jé samó mesó.
Jo lu cognòs, al è une vore grant e al mangje dome cjar.

Tórej ni vegetariánec.
Alore nol è vegjetarian.

Ne, ni vegetariánec in to tudi nikóli ne bo!
No, nol è vegjetarian e no lu sarà mai!

Besede

Kaj = ce
vidiš = viodis // di VIDETI (classe II) »viodi« :
vidim = (jo) o viôt // 1. SG di VIDETI
veliko = adiet. acus. fem. di VELIK »grant«
črno = adiet. acus. fem. di ČRN »neri«
hišo = acus. fem. di HIŠA »cjase« //
une peraule di divignince todescje, ce che al vûl dî che i nestris antenâts a vevin dôs speciis di cjase: “la cjase” todescje = HIŠA e la cjase tradizionâl di len KOČA che si dopre ancjemò vuê tal sens di cjase di len” e si dopre in Cravuazie e Serbie par ogni forme di cjase.

Kdó [gdo]= Cui?
stanúje // 3.sg di STANOVATI = jessi a stâ
v tej hiši = in cheste cjase
v = in
tèj // locatîf di TO »chest«
híši // locatîf di HIŠA »cjase«
mòja = mê // fem. di MOJ
teta, - e (fem.) =agne
in = e
njén // = il sô 3. sg fem. di MOJ
pes , psa (m) = cjan
Črt = non sloven
poznám // di POZNATI »cognossi«
tèto // acus. sg di TETA
Ánico // acus.sg di ANICA »Anute«
njénega //= »il so« acus. 3. sg fem. di MOJ
psa // gjen. sg di PES
Črta // gjen. sg di ČRT
vídel sem // »o ai viodût« 1.sg.passât compost
jo // »le« acus. fem. sg di ONA
včéraj – îr
trgovíni // loc. di TRGOVINA »negozi«
ga // »lu« acus. masc. sg. di ON
jé // 3.sg. di JESTI »mangjâ«
samo (av.) – dome
meso // acus. sg di MESO »cjar«
torej – alore, duncje
ni //«nol è« 3. sg. di NE BITI »no jessi«
vegetarianec, -nca (masc.) - vegjetarian.
nikoli (av.) - mai

SLOVNICA

tožilnik /l´acusatîf
Par esprimi alc a coventin dôs robis:
1- »subiet« cui? e
2- il verp »la azion, ce sucedial?«
e subit dopo il obiet »cui o ce? al è l´obiet(îf) de azion«

Tant che lu vevi za spiegât intes frasis negativis al puest dal acusatîf al ven doprât simpri il gjenitîf:

(Jo) o viôt l'arbul > no viôt l'arbul
Vidim drevo (nom.) > ne vidim drevesa (gjen.)

L´acusatîf sloven al rispuint plui o mancul a chês stessis domandis tant che l´acusatîf latin

Tip 1
CE? CUI?
VIDEO > video fratrem meum

Par sloven:
KAJ? KOGA?
VIDIM > vidim mojega brata
mojega brata = acus. di MOJ BRAT = frater meus = gno fradi

Tip 2
KAM ? - DULÀ ?
Eo Romam. = Grem v Rim. = O voi a Rome.
Grem v Ljubljano (acus. di Ljubljana)
Grem v Italijo (acus. di ITALIJA)
Grem v Francijo (acus. di FRANCIJA).

La concuardance dal ADIETÎF e NON
Tant che tal furlan l´adietîf e il pronon a concuardin tal gjenar, numar e câs con il non di riferiment:

bielis frutis

Nom. Pl: lepe deklice = bielis frutis

FRUTIS (+fem,pl) non di riferiment
>
concuardance (fem + pl)
> BIELIS adietîf (atribût)

DEKLIC (gjenitîf, fem., pl) > concuardance (gjenitîf, fem., pl) > LEPIH (gjen. fem pl di LEP – biel)
Gjen. pl: lepih deklic = di bielis frutis

Acus. sg: (vidim) lepega človeka = (o viôt) un biel omp

1) Acusatîf dai masculins (nons e adietîfs)

Tant che in dutis lis lenghis slavis ancje tal sloven, i masculins si dividin in
animâts (personis, nemâi evi.) e inanimâts (robis).

I . animâts
Personis, dut ce che al è vîf o ce che si vûl che al sedi vîf, pai fruts p.e. dut al è vîf e cussì lôr a doprin chest tip par ducj i nons:
bonsaj »bonsai« al pues jessi animât o inanimât in fin dut al dipint dal puint di viste de definizion dal prototip »jessi animât – vîf« che intal câs ideâl al vûl dî »jessi om«:

p.e.
prijatelj »amî«
konj »cjaval«

l'acusatîf dal non e dal adietîf e compagn dal gjenitîf:

Lis desinencis:

NONS
la desinence e je: - A

nominatîf JANEZ > acusatîf / gjenitîf JANEZA

prijatelj > prijatelja
Furlan > Furlana
Acus: vidim Furlana “o viôt il furlan”
Gjen: knjiga Furlana. “il libri dal furlan”

ADIETÎFS
la desinence: - EGA
nominative LEP “biel” > acusatîf / gjenitîf LEPEGA
dober “bon” > dobrega;
hiter “svelt” > hitrega;
velik “grant” > velikega;
redek “râr” > redkega;
furlanski “furlan” > furlanskega

Acus: vidim lepega Furlana “o viôt il biel furlan”
Gjen: knjiga lepega Furlana. “il libri dal biel furlan”

Acus: vidim velikega Furlana “o viôt il grant furlan”
Gjen: knjiga velikega Furlana. “il libri dal grant furlan”

Acus: vidim furlanskega Furlana “o viôt il furlan furlan(istic)”
Gjen: knjiga furlanskega Furlana. “il libri dal furlan furlan(istic)”

La declinazion dal non FURLAN “furlan”

SG DUÂL PL
Nom. Furlan Furlana Furlani
Gjen. Furlana Furlanov Furlanov
Dat. Furlanu Furlanoma Furlanom
Acus. Furlana Furlana Furlane
Loc. Furlanu Furlanih Furlanih
Istr. Furlanom Furlanoma Furlani

adietîf cul non animât
SG DUÂL PL
Nom. velik velika veliki
Gjen. velikega velikih velikih
Dat. velikemu velikima velikim
Acus. velikega velika velike
Lok. velikem velikih velikih
Istr. velikim velikima velikimi

II. inanimâts (robis, astrats)
p.e. korak »il pas«, vrt »zardin«,
l'acusatîf dal non e dal adietîf e compagn dal nominatîf:

Nominatîf KORAK > Acusatîf KORAK :
vidim korak “o viôt il pas”
vidim pas “o viôt il zardin”

O cul adietîf VELIK "grant"
Nom. velik korak > Acus. vidim velik korak “o viôt un grant pas”

la declinazion VLAK »tren«

Sg Duâl Plurâl
Nom. vlak vlaka vlaki
Gjen. vlaka vlakov vlakov
Dat. vlaku vlakoma vlakom
Acus. vlak vlaka vlake
Lok. vlaku vlakih vlakih
Istr. vlakom vlakoma vlaki

adietîf cul non inanimât:
Sg Duâl Plurâl
Nom. velik velika veliki
Gjen. velikega velikih velikih
Dat. velikemu velikima velikim
Acus. velik velika velike
Lok. velikem velikih velikih
Istr. velikim velikima velikimi

...na delo veselo!!

Australie, Indie e vacancis in Suizare / Avstralija, Indija in počitnice v Švici

2008-03-13T14:08:00.004+01:00

Vuê viazâ cul tren al vûl dî prin di dut scugnî sintî lis cjacaris privadis da la int, da la int cul telefonin in man, jo scuasit ogni dì in tren però no rivi a lei nuie - parcè? - celulârs in azion dapardut, cussì mi met a scoltâ ce che e dîs la int, une femine di 30 agns cul vistît dut ros e ocjâi pençs e spiege cuntune lagne cence fin che al veve pierdût il lavôr, chê altre daûr di me e fevele (tal istès timp) de sô “grande” esperience di un an di lavôr in Australie “O volevi prin lâ in Indie, ma masse malatiis, cussì o ai decît di lâ in Australie. »O jeri a stâ propit dongje dal mâr, o vevi un lavôr che mi à plasût intune prassi dentâl tant che assistente, ma o jeri dibessôl cence amîs, cussì o soi tornât in Austrie e cumò o cîr lavôr..«...une altre ancje chê une femine sui cincuante e conte in mût plui precîs e detaiât pussibil ce che al sucedeve intes vacancis in Suizare..
Cirie lavôr ancje jê?

Avstralija, Indija in počitnice v Švici

Voziti se z vlakom pomeni danes morati poslušati zasebno mobitelsko klepetanje, ne moreš v miru kaj prebrati, kajti mobački so pred, za in neposredno zraven tebe v akciji, tako ti ne preostane drugega kot se predati užitkom in poslušati razno kramo. Neka ženska okoli 30 vsa v rdečem in z debelimi črnimi očali razlaga nekomu ali toži, da so jo iz službe vrgli, druga, tista za mano govori v istem času takorekoč sinhrono o njeni »veliki« življenjski izkušnji, da je šla eno leto delati v Avstralijo.
»Stanovala sem čisto blizu morja, imel sem super službo kot pomočnica v zasebni zobni ordinaciji, a počutila sem se osamljena brez prijateljev, tako sem se spet vrnila v Avstrijo in zdaj sem speti tukaj in iščem zaposlitev.
..neka druga tam nekje 50 letnica bi rekel je predavala ne da bi spustila kako podrobnost o njenih počitnicah v Švici....
Ali tudi ona išče delo?

Udin e conte vs. Udin al conte / Gospa ali gospod Videm

2008-03-10T15:15:00.003+01:00

O ai let cun interès l´ultin numar de Patrie – no pal ultin o soi deventât un dai colaboradôrs di chest zornâl impuartant - e la interviste a Zuan Nazzi “Nazzi cuintri dut e ducj?”
Dopo agns e agns di lavôr no si è rassegnât a pleâ la schene sot dal re di Babel (par doprâ une frase bibliche), al critiche il mût di spindi bêçs di bande des organizazions uficiâls cul sostegn di chel e di chest.
Mi displâs il fat – simpri de posizion neutrâl di sloven cjalant dut di difûr – che di une bande »a son in pôcs i furlans« e di altre bande »no cjatin la strade juste par meti adun i fuarcis« p.e. scrivi un dizionari di riferiment (viôt p.e. la Biblie stampade cu lis pipis..)
No pal ultin il dizionari (furlan – sloven plui o mancul 40 mil lemis) lu scrîf ancje jo za plui di dîs agns, tacant cu la grafie de SFF daspò cun chê di Lamuele e cumò cu la uficiâl (o Lamuele 2), ma dibant, ancje jo o lavori di bessôl cence un sostegn conret, ma o ai decît di tignî dûr a doprâ la grafie uficiâl – rispiet pe energjie di Nazzi, però la normalizazion de lenghe e la grafie e je une robe fondamentâl, nol si trate di pleâ la schene sì e no, la grafie e je stade acetade cuntun consens politic, une leç o »la constituzion de lenghe« –
O cjati (la mê opinion personâl) che la soluzion uficiâl biele e sedi in ogni câs miôr des pipis che no àn nuie a ce fâ cul mont latin, nancje il rumen di spirt mieç slâf nol dopre lis pipis.
Alc altri:
“Udin e conte” o “Udin al conte”?
Nazzi (simpri la interviste): “No si pues mandâ a insegnâ int che
no sa lis robis, opûr mi ven iniment un esempli:
la trasmission «Udin e conte». Cemût si fasial
a sbaliâ a partî dal titul! Udin al è masculin, no
feminin! Ju scolti chei zovins, a son ancje brâfs te
intenzion, ma ce becanots che a tirin fûr!”

Udin al pues jessi masculin tant che Triest, però »la citât di Udin« e je feminine –
E secont l'ultin »Udin e conte« al significhe :
»La citât (UDIN)“ e conte > la citât – che si clame Udin – e conte.

Ce pensaiso?

La vichipedie furlane:
“Udin e je la capitâl dal Friûl; e je situade intal Friûl centrâl, intune posizion strategjiche: e je une citât di plui di 97.000 abitants……”

Gospa ali gospod Videm

Z zanimanjem sem bral zadnjo številko mesečnika Patrie (ustrezno povezavo najdete na desni strani) – nenazadnje že nekaj časa sodelujem – in predvsem intervju s slovaropiscem Zuanom Nazzijem, članek z naslovom “Nazzi cuintri dut e ducj? (Nazzi proti vsem)”
Po dolgih letih neomajnega in »neplačanega« dela res ni šel na kolena, temveč graja način, kako uradne organizacije mečejo denarje (skozi okno) s podporo tega in onega.
Meni je žal – seveda iz slovenskega gledališča – da po eni strani »je itak malo Furlanov« po drugi pa »jim nekako ne gre vkup«, da bi se zmenili in spravili na skupni tir, nekako klasika majhnih združb morda. Tako do danes še ni bil spisan merodajni slovar – tudi pri Slovencih je trajalo šele v 20. stoletju, prej so bili posamezniki kot Pleterski.
Tako se tudi jaz postavim v vrsto z mojim slovarjem (furlansko – slovenski 40 tisoč enot), ki ga že malo večnost sestavljam, ampak vseeno velja uporabljati uradno priznani pravopis oziroma črkopis, ki je vsekakor boljša rešitev kot črkopis s strešicami, saj te že same po sebi ne sodijo v nek latinski- romanski črkopis, niti na pol slovanska romunščina jih ne rabi.

Il sloven uralic / uralska slovenščina

2008-03-07T10:31:00.005+01:00

Il sloven uralic
Par capî miôr lassaitmi lâ dilunc cul discors sul gjenitîf sloven. Il gjenitîf sloven al è salacor il plui interessant tra i câs gramaticâi slovens.
Il gjenitîf sloven al si compuarte plui o mancul compagn des altris lenghis slavis, cussì si lu pues clamâ ancje “gjenitîf slâf”.

1 ) Genitivus possessivus o gjenitîf dal possès
La funzion elementâr e je la specificazion dal possès.

Formazion:
Il possessôr si met in gjenitîf:

Avto moje sestre je lep. = L'auto de mê sûr al è biel.
Il possessôr dal auto al è »mê sûr«
avto - auto
moje - gjenitîf fem di MOJ gno, mê
sestre - gjenitîf di SESTRA - sûr

Yugo - avto moje mladosti = Yugo – l´auto de mê zoventût
mladost, -i (fem.) - zoventût

2) Il gjenitîf des frasis negativis

- tant che “obiet diret”
Cuant che denant dal verp si à une negazion si dopre il gjenitîf al puest dal acusatîf
Propit chest al è tipic pes lenghis slavis.

Frase positive > Frase negative
ACUSATÎF > GJENITÎF
Vidim morje. > Ne vidim morja.
O viôt il mâr. > Nol viôt il mâr.

Secont diviersis opinions chest gjenitîf di negazion o gjenitîf slâf al diven des lenghis uralichis. Nuie di strani, i protoslâfs e cussì ancje i nestris proto-slovens a forin i vicins dai popui uralics (p.e. i ongjârs).

- tant che subiet cul verp »no jessi« negât
Očeta ni doma. 'Il pari nol è in cjase.“
očeta gjenitîf di „oče« pari
ni = nol è
doma = in cjase, a cjase

3) tant che complement (obiet) dal verp
Učim se slovenščine. »O impari il sloven.«

4) Complement predicatîf
Al fâs part dal predicât:
Bil je lepega videza. »Al jere un biel omp«

5) Averbi
Hitrih nog = svelt = di gjambis sveltis

6) Genitivus temporis o gjenitîf di timp
Meseca marca - "intal mês di març"
Dne petega maja - "ai cinc di Mai"

6) Genitivus partitivus o il gjenitîf di une cuantitât
Il gjenitîf ven doprât daspò di une unitât di misure de cuantitât, di volum, tant che „litri, chilometri e.v.i.”

Liter mleka - "un litri di lat"
Kilo sira - "un chilo di formadi"
kilovat energije - "un chilowatt di energjie"

Daspò i numerâi plui grandis di 5.

pet kilometrov "cinc chilometris"
šest hiš "sîs cjasis"
deset let "dîs agns"

Chest al vûl dî che i nestris antenâts i protoslâfs a contavin dome fin al numar cinc che al è compagn dal numar dai dêts de man:

1 x Janez = en Janez (SG)

2 x Janez = dva Janeza (Duâl)

3 x Janez = trije Janezi (nominatîf plurâl)
4 x Janez = štirje Janezi (nominatîf plurâl)

5 x Janez = pet Janezov (gjenitîf plurâl)
8 x Janez = osem Janezov (gjenitîf plurâl)
1238 x Janez = 1238 Janezov (gjenitîf plurâl)

Aquí se queda la claaaara....

2008-03-04T14:57:00.006+01:00

Daspò un pro e cuintri si à di ameti che Che Guevara al è un simbul soredut dai zovins, al è deventât simbul (almancul lu jere) ancje parcè che al veve pierdude la vite sul cjamp di bataie, altris lu vevin remenât propit par chest, pe idee de espuartazion de rivoluzion.
Soredut simbul pai zovins, salacor parcè che la vite dai zovins e je une bataie une rivoluzion che dopo, deventâts grancj, si stramude intune suaze penze di fier cuntun orari just cun la libertât di scugnî lavorâ e fâ bêçs.
Ancje daspò Fidel a cjantaran l'imni »Hasta siempre«

Aquí se queda la clara,
la entrañable transparencia,
de tu querida presencia
Comandante Che Guevara.

Seguiremos adelante
como junto a ti seguimos
y con Fidel te decimos:
hasta siempre Comandante.

o par furlan:

Achì e reste la clare
la fuartone trasparence,
de tô cjare presince
Comandante Che Guevara.

O larìn dilunc a lâ indevant
tant che se fossin dutun ti seguìn
e cun Fidel ti disìn:
par simpri Comandante.

Vedno naš Comandante

Tudi z vsem „za in proti” moramo priznati, da je Che Guevara simbol mladih, postal je simbol (vsaj je to bil) tudi nenazadnje ali prav zato, ker je še mlad izgubil življenje takorekoč v akciji, na fronti, drugi ga prav zaradi tega kritizirajo za izvoz revolucije.
Predvsem simbol za mladino, morda zato, ker je življenje mladih boj in revolucija, ki se kasneje spremeni v vedno ožji okvir s vojaškim sporedom s svobodo biti prisiljen delati in zaslužiti.
Tudi po Fidelu bodo peli pesem »Hasta siempre«

Aquí se queda la clara,
la entrañable transparencia,
de tu querida presencia
Comandante Che Guevara.

Seguiremos adelante
como junto a ti seguimos
y con Fidel te decimos:
hasta siempre Comandante.

Ali po slovensko:

Tukaj ostaja jasna,
ta prodorna prosojnost
te tvoje drage prisotnosti
Comandante Che Guevara.

Hodili bomo naprej po poti
kot še skupaj ti sledimo
in s Fidelom ti sporočimo:
Vedno naš Comandante.

Vaja - še kar smo pri 3. učni uri / Esercizi - inmò la tierce lezion (L3)

2008-02-29T14:01:00.002+01:00

Za tečajnike / Pai corsiscj

Dut bagnât di sudôr e strac muart.., lu sai, ma cjars corsiscj tignît dûr, za il libri dai libris nus dîs

(Gjen, 3,19) Cul sudôr de tô muse tu ti vuadagnarâs la bocjade,

(1. Mojzesova knjiga 3,19) V potu svojega obraza boš jedel kruh,
(I prins libris de Biblie si cjamin ancje »libris di Moisès« = Mojzesove knjige)
pót, -a (masc.) – sudôr // moj pot – il gno sudôr, gjen.: mojega pota = dal gno sudôr
si dopre ancje: znoj, -a – sudôr : moj znoj = il gno sudôr, mojega znoja = gjen. dal gno sudôr

..e chest al vâl ancje pai brâfs corsiscj, e ancje par me, parcè che prin jo o ai di cjatâ fûr i esercizis

(NE) IMETI PRAV = VÊ RESON (TUART)

LEPO JE IMETI PRAV = AL È BIEL VÊ RESON
Prav imáš. = Tu âs reson.

IMETI PRAV = VÊ RESON
imá prav = al à reson
statístika imá védno prav = la statistiche e à simpri reson!

NE IMETI PRAV = VÊ TUART
on níma prav = lui al à tuart
povèjte, kdo imá prav in kdo níma prav =
diseit cui che al à reson e cui che al à tuart

DATI PRAV = DÂ RESON
Izídi so mu dáli prav. = I risultâts i àn dât reson. =
Dam ti prav. / Prav ti dam. = Ti doi reson

Besede / Peraulis

prav, -a, -o - just,-e

povejte // dal verp POVÉDATI – dî

kdo [gdo] (pron. relat, interog. masc.)

ti // pron. pers. datîf di JAZ

deklè, dekléta (neutr.) = frute
- Interessant che i nons DEKLÈ (=frute, zovine) e il non DÉTE (=frut) a son neutris!

SLOVNICA

Il verp POVEDATI "dî (alc)":

SG jaz povém, ti povéš, on pové

DUÂL midva povéva, vidva povésta, onadva povésta

PL mi povémo, vi povéste, oni povedò/povéjo

Dekleti nam povesta = Dôs frutis nus disin.
Dajte povej! = dai dî

Il gjenitîf dai masculins

La plui part des masculinis a finissin par consonant,

la desinence dal gjenitîf masculin e je »-a«

p.e.
korak »il pas«, gjenitîf korak-a = il pas

pot »sudôr“, gjenitîf pot-a = il sudôr

Janez, gjenitîf Janez-a

zdravník, gjenitîf zdravnik-a = il miedi

obràz, gjenitîf obraz-a = la muse

Il nestri esempli biblic:
V potu svojega obraza = tal sudôr de sô muse

personis une vore impuartantis (PUI) / zelo pomembne osebe

2008-02-27T16:00:00.002+01:00

Scoltant la radio, cirint te rêt alc par furlan, si scuen dî che a'nd è pôc par furlan, ma almancul alc al è alc e nuie al è nuie (un dai plui biei proverbis furlans).
Soredut grazie e compliments (!) ai protagoniscj des emissions par furlan – Onde furlane e Spazio cent e trê (Gjal e Copasse) (altris no mi vegnin iniment) almancul si cjate alc te rêt.
Cumò za deventât un scoltadôr regolâr des emissions nomenadis, o ai osservât che la (gran) part dai intervistâts e fevele (dome) par talian, o feveli de statistiche, e cheste statistiche e dîs che une (grande) part des personis “impuartantis” de vite publiche in Friûl nol cjacare par furlan.. e isal pardabon cussì?

zelo pomembne osebe

Ko poslušam radio in iščem po spletu, če je kaj oddaj v furlanščini, pridem do zaključka, da ni skoraj nič, kot pravi znani furlanski pregovor: nekaj je nekaj in nič ni nič (ali: nič je nič).
V glavnem hvala in pohvala (!) obstoječim furlanskim oddajam, ki so dosegljivi na spletu - Onde furlane e Spazio cent e trê (Gjal e Copasse) (drugih se ne spomnim).
Zdaj že redni poslušalec omenjenih postaj in oddaj, sem opazil, da precejšnji del sogovornikov v intervjujih govori (samo) italijansko, statistično gledano vsaj, statistika torej kaže, da obstaja veliko število »pomembnih« oseb v Furlaniji, ki ne govori furlansko .. je res tako?

Cafè e pes / Kava in riba

2008-02-25T13:39:00.002+01:00

Il cafè al conten 80 a 180mg di cafeine, la napoletane, moche o espresso (cemût si disial?) al conten di mancul dome 30-50mg che il filtri/filter 110-170mg o la turche 80-135mg. Al dipint dal timp di contat, l’espresso al è il plui svelt, pront in cinc seconts, il cafè crei e scuasit »cence« la sostance clâf. In Austrie a bevin une vore “redbui” o altris bevarons energjetics (che secont me a nulin di frait), cun di plui Cola e cjocolate. La “iniezion” letâl e sarès su par ju 10 grams di cafeine, al corispuint a 100 cjicaris di cafè o 30 cjicaris di cafè + 30 redbui + 3kg di cjocolate (o dubiti che al sedi vonde??). La cafeine e reste la droghe plui doprade, daspò al ven di sigûr l’alcul. Sul gno gnûf puest di vore a son dôs robis che a davuelzin un rûl clâf e fondamentâl: il cafè e il pes in conserve (tant che tal militâr) – ufrît a gratis dal datôr di vore.

Kava in riba

Kava vsebuje 80 do 180mg kofeina, espresso 30-50mg vsebuje manj kot filter kava 110-170mg ali turška 80-135mg. Vse je očitno odvisno od »stičnega časa«, espresso je hitrejši, steče v 5 sekundah, deviška kava torej skoraj »brez« svoje ključne sestavine. V Avstriji pijejo precej teh redbulov ali podobnih energetskih napitkov (ki po mojem smrdijo po ..), polega tega natepavajo kot povsod drugje še kolo in čokolade. Smrtni odmerek je gor ali dol 10 gramov ali 1 deka kofeina, to ustreza 100 skodelicam kave ali 30 skodelicam kave + 30 redbulov + 3kg čokolade (dvomim, da bo dovolj??). Kofein ostaja najbolj priljubljena in razširjena droga, še pred alkoholom. Na mojem (novem) delovnem mestu sta dve stvari ključnega pomena: kava in ribja konzerva (kot v vojski) – seveda v glavnem zato, ker firma časti.

Fjalor etimologjik të Gjuhës shqipe

2008-02-21T15:17:00.004+01:00

Dizionari etimologjic de lenghe albanese /

Etimološki slovar albanskega jezika

Agns indaûr – dîs agns indaûr – o ai metût adun (o miôr il gno superego!) un dizionari etimologjic de lenghe albanese, ancje se scrit par sloven, chest materiâl al podarès jessi doprât ancje di cualchidun che nol fevele il sloven, almancul lu crôt e la etimologjie e je une des siencis plui interessantis – e pai furlaniscj : si cjatin ancje peraulis furlanis – alore

si pues scjariâ achì (PDF 1 MB)

Pred leti – več kot deset let je že – sem sestavil (ali bolje rečeno moj Nadjaz!) etimološki slovar albanskega jezika, čeprav je pisan v slovenščini, ga lahko bere tudi kdo, ki ne govori slovensko.
Etimologija ali izvor in zgodovina posameznih besed je eno najzanimivejših jezikoslovnih področij –

torej poglejte tukaj (PDF 1 MB)