Vonde clâr che la fieste di Nadâl e je un concet une vore vieri leât ae fieste di nassite dal soreli, dopo il dì plui scûr o cjapìn di gnûf plui soreli. Tal todesc modern o fevelìn dal Mittwinterfest che al è il contrari al Mittsommerfest. Storichementri plui juste e je la peraule che si dopre ancjemò vuê in Gjermanie il Julfest o inte forme plui viere tal suedês JULBLOT.
Partant nol è strani che in Scandinavie a clamin il Nadâl JUL e par inglês YULE. I todescj invezit a doprin »Weinachten« che al diven dal wīhenahten componût di “weihen” e “Nacht-en” ven a stâi lis Santis Gnots ancje tal inglês o vin une composizion plui moderne Christmas di “Christ” e “Mass” dal latin missa “messe”. De peraule todescje wīhenahten ancje il cec Vánoce e slovac Vianoce.
Al puest de viere peraule slave “KRAČUN” cul significatîf cuant che il soreli al torne o cuant che il soreli al va indevant, in sù dal verp *korč-, vuê o doprìn tes lenghis slavis dal sud, sloven Božič, cravuat božić il diminutîf di „bog“= piçul Diu = Jesus.
La viere peraule slave si dopre vuê dome tai dialets in Bolgarie e Macedonie, altris invezit le àn adotade cussì i Ongjarês (salacor a diret dal vieri sloven) ”karácsony“ e tal rumen dulà o vin Crăciun. (ancje se i Rumens a disin che la lôr peraule e je latine di latin »creation-em«).
In Austrie il Nadâl al tache secont la tradizion protestante (ancje se la Austrie e jere simpri catoliche) tant che in Gjermanie za il 24.12, cun di plui ancje i regâi e il Pai Nadâl e une invenzion di Martin Lutar.
In Slovenie i fruts a cjapin ancjemò di plui – pardabon privilegjâts - trê voltis :
6.12 il Miklavž – catolic, a Nadâl secont Lutar e ancjemò pal An Gnûf dal Dedek Mraz rus.
---
Božič in sonce
Znano je, da je praznovanje Božiča v neki zvezi s kakim prakonceptom, glede na čas gre tu za praznik sonca, ko se rodi sonce, kajti dnevi se spet daljšajo, to pa nekako vsakemu ustreza že od nekdaj. V sodobni nemščini to imenujejo Mittwinterfest, ki je nasprotje germanskim Mittsommerfest.
Zgodovinsko starejša beseda v nemščini je Julfest, ali po švedsko JULBLOT. Ostanek tega verovanja je skandinavsko ime za Božič JUL, angleško YULE.
Nemci imaja danes Weinachten iz starejšega wīhenahten sestavljeno iz “weihen” in “Nacht-en”, kar pomeni svete noči, angleško Christmas je pa iz “Christ” Kristus in “Mass” iz latinsko missa “maša”.
Iz stare nemške besede wīhenahten je tudi češko Vánoce in slovaško Vianoce, čeprav si ljudsko besedo razlagajo iz »dva« + »noc« torej dve noči.
Stari Slovani so kot tudi Kelti, Rimljani in drugi poznali ta zimski praznik, imenovali so ga “KRAČUN”, v starem pomenu se rabi beseda še deloma v Bolgariji in Makedoniji. Izvor pojasnjujejo na različne načine tako npr. iz neke slovanske predloge *korč-, kar je dalo južnoslovansko »KRAČ-». Staro besedo so prevzeli Madžari, ki imenujejo Božič ”karácsony“, kar je neposredno iz „KRAČUN“. To besedo imajo tudi Romuni »Crăciun«, čeprav oni raje razlagajo izvor z latinsko creation-em (npr. kreacija).
V Avstriji in Nemčiji se začne Božič že 24.12., torej še preden se podajo na polnočnico, tu pa sledijo protestantom, čeprav so seveda vedno bili katoličani, tudi darila in Božička si je izmislil Martin Luther.
V Sloveniji pa so darila tako za Miklavža – katoličanstvo, za Božič po Lutru in za Novega Leta pa se še izpod Triglava prikaže Dedek Mraz.
