»viôt« e »crôt« / furlanska uganka

Rivuardant lis ipotesis di derivazion des peraulis »viôt« e »crôt« (di Sandri Carrozzo, L'articul si lu cjate sul so bloc – rispiet pe traduzion de Odissee!!), no rivi adore di cjatâ une spiegazion pal [o],
in lûc di VIDEO > *vêt; CREDO > *crêt
o vin:
VIDEO > viôt; CREDO > crôt.

Secont la ipotesi di Sandri Carrozzo, par capî miôr lait sul so bloc -> etimologjie "viôt" e "crôt":
1. Sg [video] > [’vedo] > [’veo] > [ve’o] > [vi’o] > [vjo] > [vjod] > [vjot] > [vjo:t]
1. Sg [kredo] > [’kreo] > [kre’o] > [kri’o] > [krjo] > [kro] > [krod] > [krot] > [kro:t]
„lis formis cul grup [jo], passât a [o] tal câs di crodi, a saressin passadis de prime
persone singolâr ae tierce”

Ancje dopo chest no rivi adore di spiegâ:
1. latin 1. sg –o > (simpri) furlan -i / -Ø, nol cognòs nissun câs cu la conservazion dal [o]
2. un passaç de prime persone singolâr ae tierce al è mancul probabil, pal solit lis formis de tierce a passin ae prime – une universalitât intes lenghis, la tierce e je la forme plui conservative: p.e. tal polac: presint di być „jessi” jestem, jesteś, jest, jesteśmy, jesteście, są analic ae tierce jest 'è', ma ancje tal furlan p.e. 1. puedi 2. puedis 3. puedi o tal castilian puedo, puedes, puede simpri lis formis de tierce a passin ae prime.

Ma come disbratâ il problem,
il passaç o miôr la gradazion e > o e je cognossude te storie des lenghis indoeuropeis, storichementri il Ablaut e/o,
p.e. tal grêc e-grât : πα-τέρ-α (pa-ter-a) ’acus. pari’ :
o-grât : α-πά-τορ-α (a-pa-tor-a) ’adj cence pari’
o tal sloven: šel ’lât (di lâ)’ : hodil (lât, cjaminât)
o si trate forsit semplicementri di une assimilazion di tip p.e. ital. dovere < debere (ev > ov assimilazion al sun [v]),
- E par finî, in ogni câs il [o] intes peraulis furlanis "viodi" e "crodi" al è un misteri (almancul par me).



Glede na razlage besed »viôt« 'videti' in »crôt« 'verjeti' (razlaga Sandra Carrozza – slavni prevajalec odiseje v furlanščino – njegov članek najdete na njegovem dnevniku!!),
ne morem si razlagati [o], namesto VIDEO > *vêt; CREDO > *crêt imamo VIDEO > viôt; CREDO > crôt.

Po Sandrovi razlagi (povezavo najdete na njegovem dnevniku -> etimologjie "viôt" e "crôt"):
1. Sg [video] > [’vedo] > [’veo] > [ve’o] > [vi’o] > [vjo] > [vjod] > [vjot] > [vjo:t]
1. Sg [kredo] > [’kreo] > [kre’o] > [kri’o] > [krjo] > [kro] > [krod] > [krot] > [kro:t]
Ojevska oblika naj bi se iz prve osebe ednine širila na tretjo ednino.

Še vedno mi ne gre vkup:
1. lat. 1. sg –o > (vedno) furlan. -i / -Ø, ni mi znan nobeden primer z ohranitvijo lat. o-ja
2. posplošitev iz prve osebe je manj verjetna kot obratno iz tretje osebe, ponavadi se v jezikih sveta (če sploh ločijo osebe) širijo po naliki oblike iz tretje osebe na ostale – tretja oseba se spreminja najmanj: npr. v poljščini: sedanjik od być „biti” jestem, jesteś, jest, jesteśmy, jesteście, są po naliki na tretjo jest ’je’, tudi v furlanščini npr. 1. puedi 2. puedis 3. puedi 'vezni naklon od glagola moči' ali v španščini glagol moči 1. puedo, 2. puedes, 3. puede, vedno s tretje na prvo.

Kako rešiti zagato,
prehod e > o je znan v zgodovini indoevropskih jezikov, v prajeziku prevoj (Ablaut) e/o,
npr. v grščini e-stopnja : πα-τέρ-α (pa-ter-a) ’tožilnik očeta’ :
o-stopnja : α-πά-τορ-α (a-pa-tor-a) ’pridevnik brezočetovski’
ali v slovenščini: šel (< *x-0-d-l) : hodil (< *x-o-d-l),
ali gre preprosto za pojav nalike kot v ital. dovere < debere (ev > ov nalika na glas [v]),
v vsakem primeru [o] v furlanskih besedah "viodi" in "crodi" ostaja uganka.